Vozniki na štajerski avtocesti imajo nov razlog, da še natančneje spremljajo merilnik hitrosti. Urad za meroslovje je zaključil prvo overitev še četrtega odseka novega sistema iCar5. Gre za skoraj 12 kilometrov dolg odsek od predora Podmilj do Ločice v smeri proti Mariboru.
Sistem ne preverja hitrosti le v eni točki, temveč povprečno hitrost vozila na celotnem merjenem odseku. To pomeni, da zaviranje tik pred kamero ne pomaga.
Skoraj 12 kilometrov pod nadzorom
Urad Republike Slovenije za meroslovje je v sredo, 16. septembra, zaključil postopek prve overitve četrtega odseka odsekovnega merilnika hitrosti iCar5. Gre za sistem na štajerski avtocesti na relaciji od predora Podmilj do Ločice v smeri proti Mariboru.
Merjeni odsek je dolg natančno 11.906 metrov, torej skoraj 12 kilometrov. Gre za odprti odsek, na katerem je tudi izvoz Trojane. Sistem vozila meri s sprednje strani, pokriti pa so odstavni, vozni in prehitevalni pas.
Za voznike je pomembno predvsem to, da pri odsekovnem merjenju ne gre za klasičen radar, pri katerem je hitrost izmerjena na eni določeni točki. Sistem ugotavlja čas, ki ga vozilo potrebuje za pot med začetno in končno merilno točko, iz tega pa določi njegovo povprečno hitrost.
Zaviranje pred kamero ne reši ničesar
Prav v tem je bistvena razlika med klasičnim in odsekovnim merjenjem. Pri klasičnem radarju lahko voznik, ki napravo pravočasno opazi, pred merilnim mestom zmanjša hitrost. Pri odsekovnem sistemu je odločilna povprečna hitrost na celotni izmerjeni poti.
Če voznik večji del odseka vozi prehitro in hitrost zmanjša šele pred končno merilno točko, to zato še ne pomeni, da bo njegova povprečna hitrost znotraj dovoljene.
Takšni sistemi so namenjeni predvsem temu, da vozniki predpisano hitrost vzdržujejo na daljšem delu ceste in ne samo neposredno pred radarjem.
Kaj pa izvoz Trojane?
Posebnost odseka Podmilj–Ločica je izvoz Trojane. Zaradi tega gre za tako imenovani odprti odsek. Toda to ne pomeni, da sistem ne more izvajati meritev vozil, ki prevozijo celoten merjeni odsek.
Urad za meroslovje je ob overitvi drugih sistemov iCar5 pojasnil, kako deluje merjenje na odprtih odsekih. Vozilo mora biti zaznano na začetni in končni točki, da je mogoče izračunati čas vožnje in s tem povprečno hitrost.
Če voznik merjeni odsek zapusti na vmesnem izvozu, sistem zanj nima končnega podatka. Enako velja za vozilo, ki se na avtocesto vključi šele znotraj merjenega odseka in zato ni bilo zaznano na začetni točki. Takšna vozila sistem izloči iz meritve, saj ni mogoče določiti njihove povprečne hitrosti na celotnem odseku.
Četrti in zadnji od novih odsekov je zdaj overjen
Podmilj–Ločica je bil zadnji izmed štirih odsekov sistema iCar5, ki je čakal na prvo overitev.
Urad za meroslovje je namreč že 2. septembra zaključil prvo overitev treh drugih odsekov. Gre za Logatec–Vrhnika v smeri proti Ljubljani, Ljubljana Brod–Vodice v smeri proti Kranju ter Grosuplje–Ivančna Gorica v smeri proti Novemu mestu.
Za te tri sisteme je Urad takrat izrecno navedel, da se lahko rezultati meritev uporabljajo za potrebe prekrškovnih postopkov zaradi prekoračitve hitrosti.
Četrti sistem na relaciji Podmilj–Ločica takrat še ni dobil zelene luči. Razlog ni bila lokacija ali način odsekovnega merjenja. Vložnik zahteve je na sistemu naknadno izvedel določene posege, zaradi katerih je bilo treba postopek overitve izvesti pozneje. Ta postopek je zdaj končan.
Od Logatca do Ivančne Gorice: štirje odseki novega sistema
Z zaključkom postopka za štajersko avtocesto so tako prvo overitev prestali vsi štirje predvideni odseki sistema iCar5.
Na primorski avtocesti gre za odsek Logatec–Vrhnika v smeri Ljubljane. Ta je zaprt, kar pomeni, da med začetno in končno merilno točko ni vmesnega izvoza oziroma uvoza, ki bi vplival na merjenje.
Na gorenjski avtocesti je sistem nameščen na relaciji Ljubljana Brod–Vodice v smeri Kranja, kjer gre za odprti odsek z izvozom in uvozom.
Na dolenjski avtocesti sistem pokriva relacijo Grosuplje–Ivančna Gorica v smeri Novega mesta, zdaj pa se jim je z zaključeno overitvijo pridružil še skoraj 12 kilometrov dolg odsek Podmilj–Ločica v smeri Maribora.
Kaj zaključena overitev dejansko pomeni?
Tu je potrebna pomembna razlika. Overitev merilnika pomeni, da je pristojni Urad za meroslovje preveril sistem in potrdil njegovo skladnost z zahtevanimi meroslovnimi pogoji.
Pri prvih treh odsekih je Urad po opravljeni overitvi izrecno zapisal, da se lahko rezultati meritev začnejo uporabljati za potrebe prekrškovnih postopkov zaradi prekoračitve hitrosti.
Pri najnovejši objavi o odseku Podmilj–Ločica Urad sporoča, da je postopek prve overitve zaključen. To je ključni tehnični pogoj za uporabo merilnika.
Sama overitev pa še ni razlog, da bi brez dodatne potrditve pristojnih trdili, da policija na tem odseku že v tem trenutku avtomatsko izdaja globe. Za voznike je zato najpomembnejše preprosto pravilo: omejitev hitrosti je treba upoštevati ne glede na to, ali je nadzor v posameznem trenutku aktiven.
Odsekovno merjenje na Trojanah ni novost
Trojane imajo z odsekovnim merjenjem sicer že zgodovino. Policija in DARS sta sistem sekcijskega merjenja na območju trojanskih predorov uporabljala že leta 2017. Takrat je šlo za nekaj več kot petkilometrski odsek med izvozom Trojane in izhodom iz predora Podmilj v smeri proti Ljubljani.
Princip je bil podoben: sistem je vozilo zaznal ob vstopu in izstopu ter na podlagi časa, potrebnega za vožnjo med obema točkama, določil povprečno hitrost.
Novi sistem pa pomeni novo poglavje, saj je zdaj overjen skoraj 12 kilometrov dolg odsek v nasprotni smeri – proti Mariboru, od Podmilja do Ločice.
Vozniki naj računajo na nadzor na celotnem odseku
Odsekovno merjenje spreminja predvsem navado, ki jo pozna skoraj vsak voznik: zaviranje pred radarjem in ponovno pospeševanje takoj za njim.
Pri takšnem sistemu je bistveno, kako hitro vozilo v povprečju prevozi celotno razdaljo med merilnima točkama. Zato je edini zanesljiv način, da voznik ne preseže dovoljene povprečne hitrosti, upoštevanje omejitve skozi celotni nadzorovani odsek.
Do konca septembra je skoraj nemogoče, da bi radarji že merili
Čeprav so zdaj overjeni vsi štirje odseki, to še ne pomeni, da bodo nove naprave že jutri začele loviti prehitre voznike. Prav nasprotno – pred dejanskim začetkom sekcijskega merjenja je treba opraviti še več pomembnih korakov.
Dobavitelj mora najprej izvesti šolanje Policije za uporabo novega sistema, nato mora slediti popolna integracija sekcijskega merjenja v informacijski sistem Policije. S tem pa postopkov še ne bo konec.
Ko bo Policija sistem prevzela, bo morala opraviti še testiranje njegovega delovanja. Preveriti bo treba tudi zaledne sisteme, ki bodo skrbeli za avtomatsko obdelavo podatkov o meritvah in kršitvah. Šele ko bodo vsi ti postopki uspešno zaključeni, bo sistem pripravljen za dejansko uporabo.
Zato je vse manj verjetno, da bi sekcijsko merjenje, kot je bilo sprva napovedano, začelo delovati še do konca septembra. Točnega datuma začetka za zdaj ni.
Policija je napovedala, da bo javnost o začetku sekcijskega merjenja predhodno obvestila. Vozniki bodo torej pravočasno izvedeli, kdaj bodo novi sistemi tudi dejansko začeli meriti za potrebe prekrškovnih postopkov.
Overitev zadnjega odseka Podmilj–Ločica je tako odstranila eno zadnjih formalnih ovir, ni pa pomenila pritiska na stikalo. Pred sistemom so zdaj še šolanje, tehnična integracija in testiranje, šele nato pa bo Policija določila datum, ko bo sekcijsko merjenje na slovenskih avtocestah zaživelo tudi v praksi.
Kdaj bodo štirje novi sistemi tudi dejansko začeli meriti in bodo njihove meritve uporabljene v prekrškovnih postopkih, bo Policija sporočila naknadno. Pred tem morajo biti končani še usposabljanje policistov, integracija sistema in testiranje.
Spletno uredništvo Toti Maribor
