Pretresljiv primer z govedorejske kmetije v Iljaševcih v občini Križevci, ki je avgusta razburil Slovenijo, dobiva epilog in nove podrobnosti. Forenzična preiskava petih poginulih goved je končana, patolog pa je ocenil, da živali najverjetneje niso poginile istočasno.
Njihovi pogini naj bi segali v obdobje od približno dveh do devetih mesecev pred pregledom. Zaradi suma kaznivega dejanja mučenja živali so veterinarski inšpektorji rejca kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu.
Od osmih krav so bile žive samo še tri
Primer se je začel sredi avgusta, ko je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi prejete prijave opravila inšpekcijski nadzor na gospodarstvu v Iljaševcih v občini Križevci.
Prve ugotovitve so bile že takrat izjemno resne. Na gospodarstvu so odkrili pet poginjenih govedi, tri preostale živali pa so bile v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju. Stanje ene od živih krav je bilo tako resno, da jo je bilo treba evtanazirati. Preostali dve so inšpektorji zaradi zaščite njune dobrobiti trajno odvzeli imetniku in ju premestili v prehodni hlev, kjer sta dobili ustrezno namestitev in veterinarsko oskrbo.
Toda šele nadaljnji pregled gospodarstva je razkril razsežnost dogajanja. Poginule živali so bile v hlevskih objektih prekrite z večjimi količinami gnoja. Trupla so bila močno razkrojena, pri njihovem izkopavanju pa so po poročanju Dnevnika sodelovali tudi gasilci.
Trupla tako razkrojena, da vzroka pogina niso mogli določiti
Poginule živali so prepeljali na Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer so opravili forenzične preiskave. Njihov namen ni bil samo poskus ugotavljanja vzroka pogina, ampak tudi zavarovanje dokazov za nadaljnje postopke.
Rezultati zdaj kažejo, kako dolgo bi lahko nekatera trupla ležala na gospodarstvu.
Po poročanju Dnevnika je patolog ocenil, da pet goved najverjetneje ni poginilo istočasno. Čas njihovega pogina naj bi segal v obdobje približno od dveh do devetih mesecev pred forenzičnim pregledom.
Pri nekaterih truplih je bil razkroj tako napredoval, da mehkih tkiv praktično ni bilo več. Ostali so predvsem skeletni deli, zato natančnega vzroka pogina ni bilo mogoče ugotoviti. Prav tako ni bilo mogoče natančno določiti dneva oziroma časa smrti posamezne živali.
To pa ne spreminja dejstva, da so pristojni po opravljenem postopku zbrane ugotovitve ocenili kot dovolj resne za nadaljnje ukrepanje.
Rejca kazensko ovadili
Veterinarski inšpektorji so rejca po končanem ugotovitvenem postopku kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali, je poročal Dnevnik.
To je pomemben premik glede na avgustovsko stanje primera. Takrat je UVHVVR uradno govorila o okoliščinah, ki kažejo na sum hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali, postopek pa še ni bil končan. Uprava je takrat napovedala strokovne preiskave poginulih živali in zbiranje dokazov.
Kazenska ovadba pomeni, da bo primer nadalje obravnavalo pristojno državno tožilstvo. Ne pomeni pa še ugotovitve kazenske odgovornosti. O morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku in na koncu o krivdi odločajo pristojni organi oziroma sodišče.
Rejec je bil strokovnjak za govedorejo
Primer je v javnosti dobil še dodatno težo zaradi poklicnega ozadja rejca.
Po medijskih objavah gre za človeka, ki je deloval na področju govedoreje in je bil zaposlen pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Po razkritju primera je prišlo tudi do prenehanja njegovega delovnega razmerja.
Zaradi njegove strokovne vloge so se že avgusta pojavila vprašanja, kako je lahko na gospodarstvu človeka, ki se poklicno ukvarja prav z živinorejo, prišlo do razmer, zaradi katerih je morala posredovati veterinarska inšpekcija.
Pri tem je pomembno ločiti njegovo poklicno delo od konkretnega postopka na zasebnem gospodarstvu. Kazenska ovadba se nanaša na ugotovitve inšpekcijskega postopka v Iljaševcih, o kazenski odgovornosti pa še ni bilo pravnomočno odločeno.
Veterinarja naj ne bi spustil v hlev
Primer je medtem odprl še eno nenavadno zgodbo.
Konec avgusta je 24ur poročal, da sta veterinarja spomladi prišla na gospodarstvo zaradi cepljenja živali proti bolezni modrikastega jezika, vendar ju rejec po njihovih informacijah ni spustil v hlev. Zagotovil naj bi jima, da bo živali cepil sam.
To je pomembno, ker lahko cepljenje živali opravi izključno veterinar.
UVHVVR je nato pri preverjanju ugotovila še neskladje: v dnevniku veterinarskih posegov na gospodarstvu naj ne bi bilo zapisa oziroma podpisa veterinarja o opravljenem cepljenju, medtem ko je bilo cepljenje osmih živali s tega gospodarstva zabeleženo v uradnem spletnem registru.
Zaradi tega se je odprlo tudi vprašanje ravnanja veterinarjev in pravilnosti evidentiranja cepljenja. Gre za ločen vidik postopka, ki dodatno kaže, koliko vprašanj je odprl inšpekcijski nadzor na tej kmetiji.
Kako so lahko poginule živali tako dolgo ostale v hlevu?
Forenzična ugotovitev, da so posamezne živali po oceni patologa lahko poginile že več mesecev pred pregledom, odpira še eno pomembno vprašanje: kako je mogoče, da so poginula goveda tako dolgo ostala na gospodarstvu, ne da bi pristojni za razmere izvedeli prej?
Veterinarski inšpektorji so na gospodarstvo prišli na podlagi prijave. Ko so vstopili, so našli razmere, zaradi katerih je bilo potrebno takojšnje ukrepanje: eno od treh še živih krav so zaradi zdravstvenega stanja evtanazirali, dve pa trajno odvzeli.
Naknadno so odkrili tudi poginule živali pod plastmi gnoja. Po lokalnem poročanju so bile v hlevskih objektih velike količine nakopičenega gnoja, živali pa so stale na utrjeni gmoti.
Primer zato ni več samo vprašanje tega, kaj se je dogajalo na eni kmetiji. Odpira tudi vprašanje učinkovitosti sistema nadzora, še posebej kadar lahko med posameznimi stiki pristojnih služb z gospodarstvom mine dovolj časa, da se razmere močno poslabšajo.
Od prvotnega suma do kazenske ovadbe
Ko je primer avgusta prišel v javnost, so pristojni previdno govorili o sumu hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali. Takšna formulacija je bila takrat nujna, saj strokovne preiskave še niso bile končane.
Mesec dni pozneje je položaj drugačen.
Forenzična preiskava je opravljena. Ugotovljeno je bilo, da natančnega vzroka pogina zaradi močnega razkroja ni mogoče določiti, patolog pa je ocenil, da živali najverjetneje niso poginile istočasno, temveč v obdobju približno dveh do devetih mesecev pred pregledom. Veterinarski inšpektorji so nato rejca kazensko ovadili zaradi suma mučenja živali.
Končno besedo o kazenski odgovornosti bodo imeli pristojno tožilstvo in, če bo postopek prišel do te faze, sodišče.
Toda ugotovitve inšpekcijskega in forenzičnega postopka že zdaj rišejo pretresljivo sliko: pet poginulih goved, trupla pod gnojem, tri preostale živali v tako slabem stanju, da je bilo treba eno evtanazirati, drugi dve pa takoj odvzeti. Nekatere poginule živali bi lahko bile mrtve že več mesecev, preden so pristojni vstopili na gospodarstvo.
Prav zato primer Iljaševci še zdaleč ni končan. Zdaj se iz hleva seli pred organe pregona.
Spletno uredništvo Toti Maribor
