Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da sta Rusija in Ukrajina dosegli dogovor o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo. Toda le nekaj ur po njegovi objavi so iz Ukrajine prihajale novice o novih ruskih napadih na elektrarne, plinske objekte in stanovanjska območja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija zadela najmanj šest energetskih ciljev, medtem ko Kremelj sklenitve dogovora ni nedvoumno potrdil.
V ozadju najnovejšega diplomatskega zapleta se odpira še občutljivejše vprašanje: zakaj Washington hkrati išče dogovor z Moskvo o ruski nafti in dizlu, čeprav ruski napadi na Ukrajino ne pojenjajo?
Trump sporočil, da je premirje že začelo veljati
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo, 11. oktobra, prek svojega družbenega omrežja Truth Social sporočil, da sta Rusija in Ukrajina dosegli dogovor o tako imenovanem energetskem premirju. Po njegovi napovedi naj bi obe strani nemudoma prenehali napadati energetske objekte druge države, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k zmanjšanju obsega vojne, ki traja že več kot štiri leta in pol.
Trump je objavo pospremil s kratkim opozorilom: »Ne kršite ga!« Vendar ob tem ni predstavil podrobnosti dogovora, njegovega trajanja, načina nadzora ali mehanizma, s katerim bi bilo mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitne kršitve. Prav tako ni bilo jasno, ali sta Moskva in Kijev sprejela enako besedilo sporazuma ali pa je ameriški predsednik javno predstavil predlog, o katerem pogajanja še potekajo.
Po poročanju tiskovnih agencij Reuters in Associated Press je Trumpova objava presenetila tudi ukrajinsko vodstvo in evropske zaveznike. Zelenski je pozneje pojasnil, da je za domnevni dogovor izvedel iz medijev, pri čemer je poudaril, da Ukrajina podpira ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo, vendar pričakuje enako ravnanje tudi od Rusije.
Že ta razlika med ameriško razglasitvijo in odzivoma obeh vojskujočih se držav je pokazala, da je treba govoriti o napovedanem oziroma domnevnem premirju, ne pa o zanesljivo potrjenem in že uveljavljenem sporazumu.
Namesto miru novi napadi: Zadeli najmanj šest energetskih ciljev
V ponedeljek je Zelenski sporočil, da so ruske sile kljub Trumpovi napovedi nadaljevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Po njegovih navedbah je bilo zadetih najmanj šest energetskih objektov, med njimi elektrarna v Harkovu, objekt za pridobivanje plina in bencinska črpalka. Ukrajinske oblasti so poročale tudi o novih napadih na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo.
Po poročanju Reutersa so bili napadi del širšega vala zračnih napadov na različne dele Ukrajine. V Kijevu sta bila ob zadetku stanovanjske stolpnice ubita dva človeka, najmanj devet pa jih je bilo poškodovanih. Iz drugih regij so prihajala poročila o dodatnih smrtnih žrtvah in ranjenih, reševalne službe pa so na prizadetih območjih iskale ljudi pod ruševinami.
Posebej hudo je bilo ponovno v Harkovu, drugem največjem ukrajinskem mestu, ki je zaradi bližine ruske meje že več let pogosto tarča raketnih in brezpilotnih napadov. Tamkajšnje oblasti so poročale o poškodovanih stanovanjskih objektih, požarih in reševalnih intervencijah. V večernih napadih je bilo po navedbah ukrajinskih reševalnih služb poškodovanih najmanj enajst ljudi, eden od zadetkov pa je povzročil delno porušitev vhoda v stanovanjsko stavbo.
Zelenski je ob tem opozoril, da napadi na energetsko infrastrukturo niso zgolj vojaško vprašanje. Elektrarne, plinska omrežja in drugi energetski objekti so ključni za oskrbo prebivalstva z elektriko, toploto in drugimi osnovnimi storitvami. Njihovo uničevanje lahko zato prizadene veliko več ljudi, kot jih je neposredno izpostavljenih posameznemu napadu.
Zelenski: Putin očitno ne bere Trumpovega omrežja
Ukrajinski predsednik se je na nadaljevanje napadov odzval tudi z ostro pripombo na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina. Med nastopom na Varšavskem varnostnem forumu je dejal, da je Ukrajino presenetilo nadaljevanje ruskih napadov po Trumpovi objavi.
»Očitno Putin ne bere Truth Sociala,« je dejal Zelenski in se pri tem skliceval na družbeno omrežje, na katerem je ameriški predsednik razglasil premirje.
Njegova pripomba je bila namenjena predvsem očitnemu neskladju med ameriškimi napovedmi in dogajanjem na terenu. Zelenski je poudaril, da Ukrajina načeloma podpira medsebojno ustavitev napadov na energetske objekte, vendar ne more sprejeti položaja, v katerem bi sama prenehala napadati rusko infrastrukturo, Moskva pa bi nadaljevala uničevanje ukrajinske.
Po poročanju Associated Press je ukrajinski predsednik povedal, da njegova država po Trumpovi objavi ni izvajala napadov na ruske energetske cilje. Energetsko premirje je označil za mogoč prvi korak k širšemu končanju vojne, vendar le, če bi ga spoštovali obe strani.
Pozneje je Zelenski v objavi na omrežju X ocenil, da postaja vse očitneje, da Rusija ni pripravljena sprejeti ameriškega predloga. Njegovo sporočilo je bilo povezano tudi z opozorilom, da bi morebitno povečanje ruskih energetskih prihodkov Moskvi omogočilo dodatno financiranje vojne.
Kremelj dogovora ni potrdil: »Ne želimo premirja«
Medtem ko je Trump govoril o že doseženem dogovoru, je bil odziv Kremlja bistveno bolj zadržan. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je potrdil, da pogovori o morebitni ustavitvi napadov na energetsko infrastrukturo potekajo, ni pa jasno potrdil, da bi bil dogovor dokončno sklenjen in da bi že veljal.
Peskov je po poročanju Reutersa zavrnil tudi ukrajinski predlog za širše, 60-dnevno premirje, ki bi omogočilo izvedbo volitev v Ukrajini. Poudaril je, da Moskva ne želi zgolj začasne prekinitve ognja, temveč dolgoročno rešitev vojne.
»Ne želimo premirja,« je med drugim dejal Peskov, pri čemer je pojasnil, da rusko vodstvo govori o trajnem miru in ne o začasni ustavitvi spopadov.
Takšno stališče Moskva ponavlja že dalj časa. Ruske oblasti trdijo, da začasna premirja ne bi odpravila razlogov za vojno, medtem ko Ukrajina in njeni zavezniki opozarjajo, da Rusija pod izrazom dolgoročni mir pogosto postavlja pogoje, ki bi od Kijeva zahtevali politične ali ozemeljske koncesije.
V sedanjem primeru je pomembno predvsem to, da ameriška napoved o začetku energetskega premirja ni bila podprta z enako nedvoumno potrditvijo ruske in ukrajinske strani. Zato nadaljevanje napadov ne dokazuje samo vprašanja spoštovanja dogovora, temveč odpira tudi vprašanje, ali je bil dogovor sploh sklenjen v obliki, kot jo je predstavil Trump.
V ozadju ruski dizel in visoke cene goriv v ZDA
Najnovejši diplomatski zaplet je še občutljivejši zaradi ameriške energetske politike. Trump se v zadnjih tednih sooča z visokimi cenami goriv, predvsem dizla, ki je v Združenih državah pomemben za cestni tovorni promet, kmetijstvo in številne gospodarske dejavnosti.
Po poročanju Reutersa je Washington v tem času začel iskati možnost za povečanje ponudbe dizla na svetovnem trgu, pri čemer je Trump predstavil tudi dogovor, povezan z ruskim dizlom. Takšna poteza pomeni pomemben premik glede na dosedanjo politiko gospodarskega pritiska na Moskvo, ki je bila po začetku obsežne ruske invazije leta 2022 osrednji del zahodnega odziva.
Ukrajina in več evropskih držav opozarjajo, da lahko dodatni prihodki od izvoza energentov Rusiji pomagajo financirati vojaške operacije. Na drugi strani Trumpova administracija poudarja potrebo po obvladovanju cen energentov in iskanju diplomatskih poti do zmanjšanja napetosti.
Prav povezava med energetskimi pogajanji in dogajanjem na bojišču je sprožila vprašanja o učinkovitosti ameriškega pristopa. Če bi Rusija dobila dodatne možnosti za prodajo energentov, hkrati pa nadaljevala napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, bi se povečal pritisk na Washington, naj pojasni, kakšne konkretne zaveze je Moskva sprejela v zameno.
Pri tem je pomembno razlikovati med javno predstavljenimi političnimi dogovori in njihovim dejanskim izvajanjem. Podrobnosti ameriško-ruskega energetskega dogovarjanja še niso v celoti javno pojasnjene, zato njegovih gospodarskih in vojaških učinkov za zdaj ni mogoče zanesljivo oceniti.
Washington pritiska tudi na Ukrajino zaradi napadov na ruske rafinerije
Ukrajina v zadnjih mesecih vse pogosteje uporablja brezpilotna letala dolgega dosega za napade na ruske rafinerije, skladišča goriva in drugo infrastrukturo, povezano z oskrbo ruske vojske in energetskim sektorjem. Kijev takšne napade utemeljuje z željo po zmanjšanju prihodkov in logističnih zmogljivosti, ki jih Rusija uporablja za nadaljevanje vojne.
Toda Trump je v zadnjih dneh ostro kritiziral ukrajinske napade na ruske rafinerije in jih povezal z rastjo svetovnih cen goriv. Po poročanju Reutersa je Zelenskega javno pozval, naj s takšnimi napadi preneha.
Ameriška prizadevanja za energetsko premirje so zato postavljena v zapleten položaj. Washington želi omejiti napade na energetsko infrastrukturo obeh držav, vendar se hkrati sooča z očitki, da gospodarski pritisk na Rusijo slabi, medtem ko Moskva nadaljuje vojaške operacije.
Ukrajinsko vodstvo vztraja, da bi morala biti vsakršna prekinitev napadov vzajemna. Če bi se Kijev odpovedal napadom na ruske rafinerije, Rusija pa bi še naprej napadala ukrajinske elektrarne in plinsko infrastrukturo, bi bilo takšno stanje za Ukrajino težko sprejemljivo.
Evropa ostaja skeptična, sankcije proti Rusiji se zaostrujejo
Evropski odzivi na Trumpovo napoved so bili previdni. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas je izrazila dvom, da je Rusija pripravljena spoštovati energetsko premirje, dokler njena vojska nadaljuje napade na ukrajinska mesta in infrastrukturo.
Evropska unija medtem nadaljuje zaostrovanje sankcij proti posameznikom, podjetjem in organizacijam, povezanim z rusko vojaško industrijo. Gre za pristop, ki se v pomembnem delu razlikuje od trenutnih ameriških prizadevanj za dogovarjanje o energetskih dobavah in omejevanje rasti cen goriv.
Različna poudarka Washingtona in Bruslja ne pomenita nujno, da so se zahodne države odpovedale skupnemu cilju končanja vojne. Kažeta pa na različne ocene, kako doseči spremembo ravnanja Moskve: z gospodarskim pritiskom, diplomatskimi spodbudami ali kombinacijo obojega.
Za Ukrajino je pri tem ključnega pomena, da mednarodni dogovori ne ostanejo zgolj na ravni političnih izjav, temveč dejansko zmanjšajo število napadov na njeno ozemlje.
Pred zimo so elektrarne in plinska omrežja posebej občutljive tarče
Napadi na energetsko infrastrukturo imajo v jesenskih in zimskih mesecih dodatne posledice. Ukrajinski elektroenergetski sistem je bil v preteklih letih večkrat tarča obsežnih ruskih napadov, zaradi katerih so bili milijoni prebivalcev občasno brez elektrike, ogrevanja ali vode.
Poškodovane elektrarne, transformatorje in druge ključne objekte je pogosto težko hitro obnoviti, saj so za popravila potrebni specializirana oprema, rezervni deli in varni pogoji za delo. Ponavljajoči se napadi lahko zato povzročijo dolgotrajne motnje v oskrbi, tudi če posamezen napad ne privede do popolnega izpada sistema.
Prav zaradi teh posledic bi bilo vzajemno energetsko premirje za civilno prebivalstvo lahko pomembno. Vendar bi moralo biti jasno določeno, kateri objekti so zaščiteni, kako bi se preverjale kršitve in kakšni ukrepi bi sledili, če bi ena od strani dogovor prekršila.
Brez teh mehanizmov obstaja tveganje, da bi politična razglasitev premirja ustvarila pričakovanja, ki jih razmere na terenu ne bi potrdile.
Trumpove besede in dejanja na terenu pripovedujejo različni zgodbi
Trump je energetsko premirje predstavil kot že dosežen diplomatski dogovor. Zelenski je sporočil, da je Ukrajina pripravljena sodelovati, vendar Rusija nadaljuje napade. Kremelj pa je potrdil pogovore, ne da bi nedvoumno potrdil začetek izvajanja sporazuma.
To so tri različna sporočila, ki jih za zdaj ni mogoče združiti v zgodbo o uspešno vzpostavljenem premirju. Dejstvo, da so bili po ameriški napovedi zadeti novi energetski objekti, dodatno povečuje potrebo po jasnih odgovorih o tem, kaj je bilo sploh dogovorjeno.
Za prebivalce Ukrajine je medtem najpomembnejše, ali bodo napadi na elektrarne, plinske objekte in stanovanjska območja dejansko prenehali. Diplomatska prizadevanja lahko predstavljajo pomemben korak k zmanjšanju nasilja, vendar njihov uspeh ni odvisen samo od javnih izjav političnih voditeljev.
Če je premirje res sklenjeno, mora biti razvidno tudi na terenu. Dokler ruski droni in rakete še naprej zadevajo ukrajinsko infrastrukturo, ostaja razlika med napovedanim mirom in vojno resničnostjo boleče očitna.
