Za zidovi nekdanjega industrijskega kompleksa Nafte Lendava se je po ugotovitvah kriminalistov odvijala pretresljiva zgodba izkoriščanja ljudi in organiziranega kriminala. V eni največjih nezakonitih tovarn cigaret, kar so jih doslej odkrili v Evropi, je moralo delati najmanj 34 tujih državljanov, ki naj bi jim kriminalna združba odvzela možnost svobodnega gibanja in stikov z domačimi. Delali so po 12 ur na dan, spali v prenatrpanih prostorih brez dnevne svetlobe in za opravljeno delo niso prejeli plačila.
Obsežna preiskava je razkrila tudi milijone ponarejenih cigaret, desetine ton tobaka in sum davčne zatajitve v vrednosti več kot deset milijonov evrov. Eden od dveh slovenskih osumljencev je še na begu, drugega pa je preiskovalni sodnik po zaslišanju izpustil na prostost.
Začelo se je s finančno preiskavo, razkrili so veliko več
Finančna uprava Republike Slovenije je 13. oktobra na območju Lendave izvedla finančno preiskavo, ki je privedla do odkritja doslej največje nezakonite proizvodnje ponarejenih cigaret v Sloveniji. Obrat je deloval v prostorih nekdanje rafinerije Nafta v Trimlinih, približno dva kilometra iz Lendave. Na današnji novinarski konferenci sta predstavnik Fursa Dušan Pečnik in direktor Uprave kriminalistične policije Mitja Jager razkrila podrobnosti, ki kažejo, da preiskovalci niso naleteli zgolj na nezakonito proizvodnjo tobačnih izdelkov, temveč tudi na sum sistematičnega izkoriščanja tujih delavcev.
V industrijskem kompleksu je bila vzpostavljena obsežna proizvodnja, ki je po opremljenosti in organizaciji presegala predstavo o improvizirani ilegalni delavnici. Preiskovalci so odkrili proizvodne linije za obdelavo tobaka, stroje za izdelavo cigaret, pakirno opremo in velike količine surovin. V istem kompleksu so bili urejeni tudi prostori, v katerih so bivali ljudje, ki so morali po ugotovitvah policije delati v nehumanih razmerah.
Zaradi suma kaznivih dejanj je Furs obvestil policijo, preiskavo pa je prevzel Nacionalni preiskovalni urad. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo, v preiskovalnih dejavnostih pa sodelujejo policisti in kriminalisti iz več policijskih uprav.
Po navedbah pristojnih gre za doslej največji tovrstni primer v Sloveniji in eno večjih odkritij ilegalne proizvodnje cigaret v evropskem merilu. Toda še bolj kot količina ponarejenega blaga pretresa način, na katerega naj bi kriminalna združba izkoriščala ljudi, ki so v Evropo prišli z upanjem na boljše življenje.
Obljubili so jim dobro plačano delo, nato so jih odpeljali v zaprto halo
Po dosedanjih ugotovitvah policije so osumljenci skupaj z neznanimi sostorilci izkoristili težak ekonomski in socialni položaj tujih državljanov. Najmanj 33 ljudi iz Paragvaja in enega državljana Bolgarije naj bi prevzeli ter nastanili v objektih v bližini Lendave, kjer so morali delati v nezakoniti proizvodnji cigaret.
Preiskovalci so ugotovili, da so nekaterim delavcem že v Paragvaju ponudili delo v Evropi. Predstavili so jim ga kot pošteno in dobro plačano zaposlitev, pri kateri naj bi mesečni zaslužki znašali od nekaj tisoč do celo 10.000 evrov. Za ljudi, ki so iskali možnost boljšega zaslužka, je bila takšna ponudba lahko izjemno privlačna.
V Evropo so pripotovali z letali prek večjih letališč, nato pa pot nadaljevali do Zagreba. Tam jih je pričakal neznani moški in jih s kombiniranim vozilom odpeljal proti Sloveniji. Po navedbah policije med prevozom niso smeli govoriti, voznika niso smeli gledati, v nekaterih primerih pa so morali ležati na zadnjih sedežih. Prav tako jim niso povedali, kam jih peljejo.
Ko so prispeli do industrijskega objekta, so jim odvzeli mobilne telefone in jim določili prostore za spanje. Od takrat naprej niso več mogli svobodno zapuščati objekta ali komunicirati s svojimi družinami. Delo, ki jim je bilo obljubljeno kot priložnost za boljše življenje, se je po policijskih ugotovitvah spremenilo v prisilno delo brez plačila.
Niso vedeli, ali je zunaj dan ali noč
Razmere, v katerih so bivali in delali tuji državljani, so bile po besedah kriminalistov izjemno slabe. Nastanjeni so bili v prenatrpanih spalnih prostorih brez ustreznega prezračevanja in dnevne svetlobe. Ker objekta niso smeli zapuščati in ker v prostorih ni bilo oken, nekateri niso več vedeli, ali je zunaj dan ali noč.
Delali so po 12 ur na dan, pri čemer so se izmenjevali na šest ur. Spalne zmogljivosti so bile organizirane tako, da sta si dva delavca delila isto ležišče: medtem ko je eden delal, je drugi počival. Takšna ureditev kaže na podrejenost celotnega vsakdana neprekinjenemu proizvodnemu procesu.
Neustrezne so bile tudi sanitarne razmere. Za vse delavce ni bilo dovolj stranišč in tušev, prostori pa niso zagotavljali osnovnih pogojev za dostojno bivanje. Hrano jim je dostavljal moški, ki je hkrati dajal navodila za delo. Po izjavah delavcev je bil do njih žaljiv in nesramen, zato so se ga bali. Hrano so sicer dobivali, vendar je je bilo včasih tako malo, da so ostajali lačni.
Delavci so kriminalistom povedali tudi, da so bili zaradi močnega vonja po tobaku in drugih kemikalijah občasno omotični. Poleg fizične izčrpanosti so bili izpostavljeni še psihičnemu pritisku, saj niso imeli možnosti, da bi sami odločali o svojem gibanju ali stopili v stik z bližnjimi.
Objekt je bil opremljen z videonadzorom in zavarovan z dvojno ograjo. Delavci so vedeli, da jih nadzorujejo, hkrati pa niso videli možnosti za pobeg. Prepovedani so jim bili tudi stiki z vozniki tovornih vozil in drugimi osebami zunaj kompleksa.
Po besedah Mitje Jagra so preiskovalce posebej pretresle izjave ljudi, ki so si želeli predvsem vrnitve k družinam in otrokom. Policiji so povedali, da takšnega dela nikoli ne bi sprejeli, če bi poznali dejanske razmere.
Milijoni cigaret, 44 ton tobaka in lastna elektrarna
Ilegalna tovarna je bila po navedbah Fursa tehnično izjemno dobro opremljena. V njej so odkrili linijo za obdelavo surovega tobaka, ki je omogočala rezanje, vlaženje, aromatiziranje, obarvanje in sušenje tobaka v rotacijski peči. V nadaljevanju proizvodnje so bili nameščeni stroj za izdelavo cigaret in dve liniji za njihovo pakiranje.
Obrat je imel celo lasten vir električne energije. Elektriko so proizvajali z dvema agregatoma, v kompleksu pa je bilo tudi skladišče goriva za njuno delovanje. Takšna ureditev je omogočala obsežno proizvodnjo in zmanjšala odvisnost od običajne oskrbe z električno energijo.
Po grobi oceni Fursa je bilo v prostorih najmanj 14 milijonov cigaret in približno 44 ton tobaka. Poleg tega so preiskovalci našli velike količine materiala za proizvodnjo in pakiranje, med drugim filtre, papir, kartonsko embalažo, celofan, lepila in druge potrebščine.
Vzporedno s preiskavo so finančni uslužbenci ustavili tudi tovornjak, na katerem je bilo več kot 14 milijonov cigaret iste znamke, kot so jo izdelovali v odkritem obratu. Preiskovalci še ugotavljajo povezave med posameznimi pošiljkami in celotno proizvodnjo.
Čeprav so količine izjemne, je treba razlikovati med fizično zaseženim blagom, ocenami neplačanih dajatev in morebitno vrednostjo izdelkov na črnem trgu. Ti zneski niso enaki in jih ni pravilno seštevati, kot da gre za eno samo kategorijo škode.
Sum neplačanih trošarin presega deset milijonov evrov
Finančna razsežnost preiskave je izjemna. Po navedbah Fursa bi trošarine za cigarete in tobak, odkrite v proizvodnem objektu, znašale več kot sedem milijonov evrov. Če se potrdi povezava s tovornjakom, na katerem so odkrili dodatnih več kot 14 milijonov cigaret, se ocena poveča za približno 2,1 milijona evrov.
Nacionalni preiskovalni urad medtem v okviru širše preiskave sumi, da so se osumljenci in njihovi sostorilci v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev izognili plačilu obveznosti, katerih skupna vrednost presega deset milijonov evrov.
Gre za različni oceni, ki temeljita na različnih delih preiskave. Končna višina morebitne davčne zatajitve bo odvisna od nadaljnjega zbiranja dokazov in ugotovitev pristojnih organov.
Po pojasnilih Fursa takšne ilegalne tovarne niso neznane v drugih evropskih državah. Podobne načine delovanja so zaznali na Slovaškem, Poljskem, Madžarskem, v Italiji in Belgiji. Nezakonito proizvedene cigarete pogosto končajo na trgih zahodne Evrope, kjer so maloprodajne cene tobačnih izdelkov višje, zato je lahko dobiček od nezakonite prodaje velik.
Preiskovalci zdaj ugotavljajo tudi izvor surovin in poti, po katerih so cigarete zapuščale proizvodni obrat. Prav to bo pomembno za razumevanje morebitne mednarodne kriminalne mreže, v katero naj bi bila vključena tudi proizvodnja pri Lendavi.
Dva slovenska osumljenca: Eden na prostosti, drugega še iščejo
Nacionalni preiskovalni urad utemeljeno sumi, da sta v organizaciji nezakonite proizvodnje in izkoriščanja delavcev sodelovala dva slovenska državljana z območja Policijske uprave Maribor. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi delovala skupaj z za zdaj neidentificiranimi sostorilci v hudodelski združbi z mednarodnim elementom.
Preiskava poteka zaradi suma kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in davčne zatajitve. Za trgovino z ljudmi je po navedbah policije zagrožena kazen do 15 let zapora, za davčno zatajitev pa do 12 let zapora.
Policisti so enemu od osumljencev odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sodnik ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Razlogi za takšno odločitev v današnjem policijskem sporočilu niso podrobneje predstavljeni, zato ni mogoče sklepati, zakaj pripor ni bil odrejen.
Drugega slovenskega osumljenca policija še intenzivno išče. Preiskovalci obenem ugotavljajo identiteto in vloge drugih morebitnih članov kriminalne združbe.
Do danes je bilo opravljenih devet hišnih preiskav, policisti pa so zbrali obvestila od več kot 50 ljudi. V preiskavi sodeluje več kot 80 policistov in kriminalistov iz različnih enot, kar kaže na njeno zahtevnost in obseg.
Ob tem je pomembno poudariti, da gre za osumljence, proti katerim poteka predkazenski postopek. Njihova kazenska odgovornost še ni pravnomočno ugotovljena.
Preiskava sega tudi na Celjsko in v tujino
Med nadaljnjimi preiskovalnimi dejavnostmi so kriminalisti odkrili še drug objekt na območju Policijske uprave Celje. Po dosedanjih ugotovitvah je služil za skladiščenje večjih količin materiala, potrebnega za proizvodnjo cigaret. V tem objektu delavcev niso našli.
Odkritje dodatne lokacije odpira vprašanje, kako obsežno je bilo celotno delovanje osumljene kriminalne združbe in koliko različnih objektov je bilo vključenih v dobavo, proizvodnjo, skladiščenje ter distribucijo nezakonitih tobačnih izdelkov.
Preiskava ima tudi mednarodno razsežnost. Slovenski kriminalisti sodelujejo s pristojnimi organi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori, Avstriji, Madžarski in Italiji ter z Europolom.
Nekaj dni pred odkritjem pri Lendavi so podobno ilegalno tovarno cigaret razkrili tudi na Hrvaškem, v bližini Reke. Čeprav so bili v obeh primerih zaznani podobni načini delovanja, policija poudarja, da povezava med primeroma za zdaj ni potrjena.
Preiskovalci bodo morali zato ugotoviti, ali gre za ločene kriminalne dejavnosti ali morebitne dele širše mednarodne mreže. Dokler teh povezav ne potrdijo dokazi, bi bilo napačno oba primera predstavljati kot del iste združbe.
Rešeni delavci so na varnem, zdaj potrebujejo pomoč in zaščito
Eden najpomembnejših rezultatov preiskave je, da so tuji delavci zapustili razmere, v katerih naj bi bili izpostavljeni prisilnemu delu in omejevanju osebne svobode. Policija je sporočila, da so žrtve trgovine z ljudmi na varnem in da jim pristojne službe zagotavljajo potrebno pomoč.
V njihovo obravnavo so vključene različne državne ustanove in nevladne organizacije. Pomoč vključuje varno nastanitev, prehrano, materialno oskrbo, zdravstveno in psihosocialno podporo, pravno pomoč ter po potrebi tolmačenje in podporo pri varni vrnitvi v domovino.
Takšna obravnava je posebej pomembna, ker ljudje, ki so bili izpostavljeni prisilnemu delu, pogosto potrebujejo več kot zgolj fizično odstranitev iz nevarnega okolja. Po obdobju izolacije, strahu in izkoriščanja se lahko soočajo s posledicami za zdravje, psihično počutje in občutek varnosti.
Pristojni so sporočili, da se rešeni ljudje po trenutno razpoložljivih informacijah počutijo dobro in prejemajo pomoč. Njihova identiteta in druge osebne okoliščine zaradi zaščite zasebnosti niso javno razkrite.
Pomembno je tudi, da jih javnost razume kot morebitne žrtve kaznivega dejanja, ne kot odgovorne za nezakonito proizvodnjo, v kateri so bili po ugotovitvah policije prisiljeni sodelovati.
Kako je lahko tako velik obrat deloval za zaprtimi vrati?
Odkritje pri Lendavi odpira tudi širša vprašanja o nadzoru nad velikimi industrijskimi objekti in prepoznavanju znakov organiziranega kriminala. Po ugotovitvah pristojnih je v nekdanjem industrijskem kompleksu delovala obsežna proizvodnja z velikimi stroji, lastnimi agregati, skladiščenjem goriva, dostavo surovin in odvozom izdelkov.
Takšno delovanje zahteva logistiko, prevoze in sodelovanje več oseb. Prav zato se postavlja vprašanje, kako dolgo je obrat deloval, od kod so prihajale surovine in kam so odhajale proizvedene cigarete. Policija je sporočila, da so nekateri tuji delavci na območje prispeli že v začetku septembra, obstajajo pa razlogi za sum, da niso bili prva skupina delavcev.
To pomeni, da je dejansko trajanje nezakonite proizvodnje še predmet preiskave. Prav tako ni znano, koliko cigaret je bilo pred odkritjem že izdelanih in odpeljanih iz obrata.
Preiskovalci bodo morali ugotoviti tudi, kdo je zagotavljal prostore, opremo, surovine, prevoze in druge pogoje za delovanje tovarne. Pri tem je treba ločiti lastništvo posameznih nepremičnin ali opreme od morebitne kazenske odgovornosti. Sama povezava z objektom še ne dokazuje sodelovanja pri kaznivem dejanju.
Odkritje tako odpira vprašanja, na katera bodo morali pristojni odgovoriti z nadaljnjo preiskavo, ne s prehitrimi sklepi.
Primer, ki presega vprašanje ponarejenih cigaret
Nezakonita proizvodnja cigaret predstavlja resno gospodarsko in davčno kaznivo dejavnost, vendar je lendavski primer zaradi suma trgovine z ljudmi še posebej pretresljiv. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi kriminalna združba izkoristila ranljivost ljudi, ki so želeli pošteno delati in zaslužiti za boljše življenje, nato pa jih izolirala in prisilila v delo brez plačila.
Obseg odkrite proizvodnje kaže na dobro organizirano dejavnost, pri kateri so bili pomembni stroji, surovine, logistika in dostop do mednarodnih trgov. Toda za temi številkami so ljudje, ki so po lastnih izjavah dneve preživljali brez dnevne svetlobe, brez stikov z družinami in brez možnosti, da bi svobodno zapustili objekt.
Preiskava še poteka, eden od osumljencev je na prostosti, drugega policija išče, identiteta in vloga drugih morebitnih sostorilcev pa še nista dokončno razjasnjeni. Zato bodo prihodnje ugotovitve pomembne tako za kazenski postopek kot za razumevanje širšega delovanja osumljene združbe.
Odkritje pri Lendavi ni samo zgodba o milijonih ponarejenih cigaret in več kot desetih milijonih evrov domnevno neplačanih obveznosti. Je tudi zgodba o ljudeh, ki so v Evropo prišli zaradi obljube boljšega življenja, nato pa po ugotovitvah policije ostali brez svobode, plačila in stika z najbližjimi. Prav zato bo uspeh preiskave treba meriti ne le po količini zaseženega blaga, temveč tudi po tem, ali bodo odgovorni za izkoriščanje ljudi odkriti in ali bodo žrtve dobile zaščito ter pomoč, ki jo potrebujejo.
Spletno uredništvo Toti Maribor
