Več tisoč ljudi je v nedeljo, 25. oktobra, napolnilo praški Staromestni trg in okoliške ulice ter protestiralo proti načrtom češke vlade, ki želi ukiniti obvezni prispevek za javno televizijo in radio. Nasprotniki sprememb opozarjajo, da bi neposredno financiranje iz državnega proračuna lahko ogrozilo neodvisnost javnih medijev, ki bi po predlogu ostali tudi brez približno 15 odstotkov sedanjih sredstev. Protesti pa vlade niso omajali. Premier Andrej Babiš je danes sporočil, da predloga ne namerava umakniti, zaposleni v javnih medijih pa za prihodnji teden napovedujejo celodnevno stavko.
Na Češkem se zaostruje spor o prihodnosti javne radiotelevizije, ki je v zadnjih dneh prerasel v eno osrednjih političnih vprašanj v državi. V nedeljo popoldne se je na praškem Staromestnem trgu zbralo več tisoč ljudi, po nekaterih čeških medijih več deset tisoč, ki so izrazili nasprotovanje predlagani spremembi financiranja Češke televizije in Češkega radia. Protestniki so zapolnili tudi okoliške ulice, številni pa so nosili transparente z opozorili pred političnim vplivom na medije in pozivi k zaščiti demokratičnih institucij.
Shod z naslovom Roke stran od medijev je organizirala pobuda Milijon trenutkov za demokracijo, ki je v preteklosti že pripravljala množične proteste proti političnim odločitvam čeških oblasti. Tokratni protest je bil odziv na ravnanje vladajoče koalicije, ki je zakonodajni predlog o ukinitvi televizijskih in radijskih prispevkov v parlamentarni postopek uvrstila nepričakovano, poslanci pa so ga v soboto zgodaj zjutraj potrdili v prvi obravnavi.
Po poročanju češkega javnega radia iROZHLAS so organizatorji opozorili, da ne gre zgolj za spremembo načina zbiranja denarja, temveč za vprašanje prihodnosti dveh osrednjih javnih medijskih ustanov. Njihova skrb je predvsem, da bi javna televizija in radio z izgubo samostojnega vira financiranja postala bolj odvisna od odločitev vsakokratne vlade in parlamentarne večine.
Glasovanje ob 4.36 zjutraj sprožilo dodatno ogorčenje
Nasprotovanje vladnemu predlogu je dodatno okrepil način njegove parlamentarne obravnave. Vladajoča koalicija, ki jo sestavljajo gibanje ANO premierja Andreja Babiša, SPD in Motoristi, je predlog nepričakovano uvrstila na dnevni red poslanske zbornice. Razprava se je zavlekla pozno v noč, poslanci pa so v soboto ob 4.36 zjutraj izglasovali nadaljevanje zakonodajnega postopka.
Prav ura glasovanja je postala eden od simbolov protestov. Udeleženci so z njo opozarjali na po njihovem mnenju nesprejemljiv način odločanja o tako pomembnem vprašanju. Organizatorji so vladi očitali, da poskuša obsežno reformo javnih medijev sprejeti brez ustrezne javne razprave in brez zadostnega vključevanja strokovne javnosti. Po poročanju češke tiskovne agencije ČTK so protestniki zahtevali umik predloga in preglednejši zakonodajni postopek.
Pomembno je, da predlagani zakon še ni dokončno sprejet. Poslanska zbornica je opravila prvo obravnavo, predlog pa mora prestati nadaljnje parlamentarne postopke. Zato sedanjega sistema financiranja javne radiotelevizije še niso odpravili, prav tako napovedano zmanjšanje sredstev še ni začelo veljati. Toda že odločitev o nadaljevanju postopka je bila dovolj, da so se v več čeških mestih začeli protesti.
Javna televizija in radio bi lahko izgubila približno 15 odstotkov denarja
V središču spora je predlog, po katerem bi Češka televizija in Češki radio prenehala prejemati sredstva iz obveznih prispevkov gospodinjstev in drugih zavezancev. Namesto tega bi se financirala neposredno iz državnega proračuna. Vlada spremembo predstavlja kot način za razbremenitev plačnikov prispevka in vzpostavitev drugačnega sistema financiranja javnih medijev.
Nasprotniki opozarjajo, da bi takšen model lahko bistveno spremenil razmerje med javnimi mediji in politično oblastjo. Če sta televizija in radio pri financiranju neposredno odvisna od proračunskih odločitev, lahko vsakokratna parlamentarna večina z višino dodeljenih sredstev vpliva na njune možnosti delovanja. To samo po sebi še ne pomeni, da bi vlada neposredno odločala o uredniških vsebinah, vendar kritiki menijo, da bi se povečala možnost političnih pritiskov.
Poleg načina financiranja je sporna tudi predvidena višina sredstev. Po poročanju Associated Pressa in češkega javnega radia bi javna televizija in radio po predlagani ureditvi skupaj prejela približno 15 odstotkov manj denarja kot doslej. Organizatorji protestov navajajo, da bi izguba znašala približno 1,4 milijarde čeških kron na leto. Takšno zmanjšanje bi lahko vplivalo na obseg programov, produkcijo, zaposlovanje in druge dejavnosti obeh ustanov, vendar bodo dejanske posledice odvisne od končne zakonske ureditve in proračunskih odločitev.
Predsednik Petr Pavel opozarja na način sprejemanja zakona
Vladno ravnanje je kritiziral tudi češki predsednik Petr Pavel. Po poročanju Radia Prague International je opozoril, da nepričakovana uvrstitev predloga na dnevni red in glasovanje sredi noči zmanjšujeta zaupanje v dobre namene predlagateljev. Izrazil je pomisleke glede naglice in okoliščin, v katerih se sprejema sprememba, ki bi lahko dolgoročno vplivala na delovanje javnih medijev.
Predsednikova kritika je pomembna tudi zato, ker se razprava ne nanaša samo na višino televizijskega in radijskega prispevka. V ospredju je vprašanje, kakšna institucionalna in finančna jamstva potrebujejo javni mediji, da lahko opravljajo svoje naloge neodvisno od trenutne politične oblasti. Češka televizija in Češki radio imata pomembno vlogo pri informiranju javnosti, spremljanju delovanja oblasti ter zagotavljanju vsebin, ki niso nujno komercialno zanimive.
Opozicija je medtem napovedala, da bo izpodbijala način parlamentarne obravnave predloga. Po poročanju čeških medijev razmišlja o postopkih pred ustavnim sodiščem in opozarjanju Evropske komisije na morebitne posledice sprememb za neodvisnost javnih medijev. Ali bodo takšni koraki dejansko privedli do pravnih postopkov in kakšen bi bil njihov izid, za zdaj ni mogoče napovedati.
Babiš danes odgovoril protestnikom: Vlada predloga ne bo umaknila
Kljub množičnim protestom premier Andrej Babiš vztraja pri predlagani spremembi. V ponedeljek, 26. oktobra, je pred odhodom na obisk v Alžirijo povedal, da vlada ne namerava odstopiti od načrta. Po poročanju češkega portala iDNES je poudaril, da je bila ukinitev prispevkov del volilnega programa njegovega gibanja in da namerava koalicija obljubo uresničiti.
Babiš je zavrnil očitke, da bi sprememba ogrozila neodvisnost javne televizije in radia. Zatrdil je, da bo njuna neodvisnost ohranjena, cilj vlade pa naj bi bil zagotoviti stabilno in predvidljivo financiranje. Proteste je označil za nepotrebne in poudaril, da ima javnost pravico do izražanja nezadovoljstva, vendar to po njegovih besedah ne bo spremenilo vladne odločitve.
Premier je ob tem opoziciji in organizatorjem protestov očital zaostrovanje političnih napetosti. Po njegovih navedbah je prejel več tisoč sporočil nasprotnikov predloga, med katerimi naj bi bila tudi grozilna. Gre za Babiševe navedbe, ki jih je treba ločiti od same vsebine zakonodajnega predloga in utemeljenih vprašanj o prihodnjem financiranju javnih medijev.
Današnji odziv predsednika vlade kaže, da se politični spor po nedeljskem protestu ni umiril. Nasprotno, stališča vlade in nasprotnikov reforme ostajajo močno razhajajoča, pri čemer se razprava vse bolj širi od finančnih vprašanj k širšemu odnosu med politiko, mediji in demokratičnimi institucijami.
Protesti niso zajeli le Prage, zaposleni napovedujejo stavko
Nedeljski shod v Pragi ni bil osamljen dogodek. Že v soboto so protesti potekali tudi v drugih čeških mestih, med drugim v Brnu, Libercu in Čeških Budjejovicah. Po poročanju Radia Prague International se je v središču Brna zbralo približno štiri tisoč ljudi, ki so izrazili podporo javni televiziji in radiu ter nasprotovanje predlagani spremembi financiranja.
Pritisk na vlado naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjih dneh. Zaposleni na Češki televiziji in Češkem radiu so za torek, 3. novembra, napovedali celodnevno stavko. Z njo želijo opozoriti na posledice predlagane reforme in zahtevati zagotovila, da bodo javni mediji tudi v prihodnje lahko delovali brez političnega vplivanja na uredniške odločitve. Stavkovna napoved je pomembna predvsem zato, ker nasprotovanje spremembam ne prihaja le iz opozicijskih političnih vrst in civilne družbe, temveč tudi od zaposlenih v ustanovah, na katere se predlog neposredno nanaša.
Organizatorji nedeljskega shoda so že napovedali tudi novo veliko demonstracijo, ki naj bi potekala 15. novembra na praški Letni. Datum ni naključen, saj je protest predviden tik pred obletnico žametne revolucije, ki je novembra 1989 privedla do padca komunističnega režima na Češkoslovaškem. Prav spomin na to obdobje daje razpravam o svobodi izražanja, demokratičnem nadzoru oblasti in neodvisnosti medijev na Češkem poseben zgodovinski pomen.
Razprava, ki presega vprašanje televizijskega prispevka
Češka razprava o financiranju javne radiotelevizije odpira vprašanja, s katerimi se srečujejo tudi druge evropske države. Različni sistemi financiranja javnih medijev imajo svoje prednosti in slabosti. Prispevki, ki jih plačujejo gospodinjstva oziroma drugi zavezanci, lahko zagotavljajo določeno finančno ločenost od državnega proračuna, vendar pogosto sprožajo vprašanja pravičnosti in višine obremenitev. Neposredno proračunsko financiranje pa lahko odpravi obveznost posebnega prispevka, a zahteva dovolj trdna zakonska jamstva, da javni mediji ne postanejo odvisni od vsakokratnih političnih odločitev.
Prav zaradi tega kritiki češke reforme opozarjajo, da ni dovolj zgolj zagotovilo vlade, da uredniška neodvisnost ne bo ogrožena. Pomembno je tudi, kako bodo sredstva določena, ali bodo zagotovljena za daljše obdobje in kakšni bodo mehanizmi, ki bodo preprečevali njihovo uporabo kot sredstvo političnega pritiska. Po drugi strani vlada vztraja, da je mogoče javno televizijo in radio stabilno financirati tudi brez obveznih prispevkov.
Dogajanje v Pragi zato ni le spor o tem, kdo bo plačeval javno televizijo in radio. Gre za razpravo o tem, kako naj država zagotovi javne medijske storitve, ne da bi pri tem ogrozila njihovo sposobnost neodvisnega nadzora oblasti. Dokončen odgovor bo odvisen od besedila sprejetega zakona, njegovih varovalk in načina izvajanja.
Nedeljski protest je pokazal, da vprašanje prihodnosti javnih medijev na Češkem presega običajno parlamentarno razpravo. Vlada za zdaj ne popušča, nasprotniki reforme napovedujejo nove proteste, zaposleni pa stavko. Odločitev o financiranju Češke televizije in Češkega radia tako postaja preizkus, ali bo oblast pri tako pomembni spremembi pripravljena prisluhniti tudi pomislekom strokovne javnosti in državljanov.
Spletno uredništvo Toti Maribor
