Virus Shamonda, ki se je letos prvič pojavil med rejno živino v Evropi, je povzročil zaskrbljenost tudi v Sloveniji. Okužbo so že potrdili na treh slovenskih govedorejskih gospodarstvih, v Franciji pa so virus prvič doslej odkrili tudi pri človeku. Bolnik z močno oslabljenim imunskim sistemom je v začetku oktobra umrl, zdravstveni organi pa še ugotavljajo, kakšno vlogo je imela okužba pri njegovi smrti.
Kaj to pomeni za ljudi, ali se lahko okužimo z mlekom oziroma mesom in kako nevaren je virus, ki ga prenašajo drobne krvosesne mušice?
Prvi potrjeni primer pri človeku se je končal s smrtjo
Francoske zdravstvene oblasti so 22. oktobra sporočile, da so pri bolniku, ki so ga zdravili v bolnišnici v Lyonu, potrdili okužbo z virusom Shamonda. Gre za prvi dokumentirani primer okužbe pri človeku, odkar so virus pred več kot šestimi desetletji prvič odkrili pri govedu v Afriki. Doslej je veljalo, da virus prizadene predvsem živali in da okužb pri ljudeh ne povzroča.
Bolnik je imel močno oslabljen imunski sistem in se je že pred odkritjem okužbe zdravil zaradi resne bolezni. Po navedbah francoskih zdravstvenih organov je umrl v začetku oktobra. Znanstveni članek v reviji Eurosurveillance navaja, da je umrl 9. oktobra zaradi odpovedi več organov. Pri njem so zaznali tudi hude nevrološke zaplete, ki so bili po oceni francoskega ministrstva za zdravje zelo verjetno povezani z virusno okužbo.
Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da še ni mogoče zanesljivo trditi, da je virus Shamonda povzročil njegovo smrt. Bolnik je imel namreč že pred okužbo zelo resne zdravstvene težave, zato preiskovalci preverjajo, ali je virus povzročil oziroma prispeval k usodnemu poslabšanju zdravstvenega stanja.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je po potrditvi primera začel okrepljeno spremljati razmere in sodelovati s francoskimi oblastmi. Gre za izjemen primer, ki odpira nova vprašanja o sposobnosti virusa za okužbo človeka, vendar strokovnjaki za zdaj ne vidijo dokazov, da bi se bolezen širila med ljudmi.
Kako se je okužil francoski bolnik?
Ena največjih neznank ostaja pot okužbe. Virus Shamonda se med živalmi prenaša predvsem s piki krvosesnih mušic iz rodu Culicoides. Gre za zelo drobne žuželke, ki so pomembni prenašalci več bolezni rejnih živali, med drugim tudi bolezni modrikastega jezika.
Francoski strokovnjaki ocenjujejo, da se je bolnik najverjetneje okužil s pikom okužene mušice na vzhodu Francije, kjer je virus spomladi in poleti krožil med živalmi. Vendar takšen način prenosa še ni dokončno potrjen. Preiskujejo tudi druge možne poti okužbe, vključno z izpostavljenostjo živalskemu okolju in zdravstvenimi posegi, da bi lahko izključili manj verjetne možnosti.
Pri bolniku so virus odkrili v več bioloških vzorcih, kar je potrdilo okužbo. Francoski raziskovalci zdaj analizirajo njegov genski zapis in ga primerjajo z različicami, ki krožijo med živalmi. S tem želijo bolje razumeti, kako je virus prestopil mejo med živalskimi vrstami in ali je šlo za izjemen dogodek, povezan z bolnikovim močno oslabljenim imunskim sistemom.
Pomembno je, da do zdaj niso odkrili prenosa virusa s človeka na človeka. Prav tako ni podatkov o drugih potrjenih okužbah pri ljudeh. To je eden ključnih razlogov, zaradi katerih zdravstvene oblasti trenutno ne ocenjujejo, da bi virus predstavljal širšo nevarnost za prebivalstvo.
Virus so potrdili tudi na treh slovenskih kmetijah
Čeprav je primer okužbe človeka iz Francije prvi doslej, virus Shamonda med evropskimi živalmi ni več povsem nov pojav. V Evropi so ga prvič potrdili poleti 2026, nato pa se je razširil v številne države. Okužbe so zaznali predvsem pri govedu, ponekod pa tudi pri ovcah, kozah, konjih in drugih živalih.
V Sloveniji so prvi primer potrdili v začetku oktobra. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so do 22. oktobra različico SHLV-EU1 odkrili na treh govedorejskih gospodarstvih, in sicer na območju Šempetra v Savinjski dolini, Cerkelj na Gorenjskem in Gornje Radgone.
Na teh treh gospodarstvih skupaj redijo 549 živali, vendar to ne pomeni, da je okuženih vseh 549. Podatek se nanaša na skupno število živali v obratih, kjer so virus laboratorijsko potrdili. Po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, so bili rezultati preiskav v štirih drugih obratih negativni, v devetih pa so laboratorijske preiskave še potekale.
Slovenski veterinarski organi za zdaj nimajo podatkov, da bi katera od obolelih živali pri nas zaradi okužbe z virusom Shamonda poginila. Kljub temu rejce opozarjajo, naj pozorno spremljajo zdravstveno stanje živali in ob pojavu neobičajnih bolezenskih znakov obvestijo veterinarja.
Kakšne simptome povzroča pri govedu?
Virus Shamonda spada med ortobunjaviruse in so ga prvič odkrili leta 1965 pri govedu v Nigeriji. Pozneje so ga občasno zaznavali še v drugih delih Afrike in v Aziji. Evropska različica, ki se je pojavila letos, je pritegnila pozornost predvsem zaradi hitrega širjenja med rejno živino in zaradi podobnosti bolezenskih znakov z drugimi virusnimi boleznimi.
Pri okuženem govedu se lahko pojavijo povišana telesna temperatura, zmanjšana ješčnost, driska, splošna prizadetost in upad mlečnosti. Posebej pomembne so tudi reprodukcijske motnje, med njimi splavi oziroma abortusi. Pri nekaterih živalskih vrstah so opisali tudi druge zdravstvene zaplete.
Prav podobnost simptomov z boleznijo modrikastega jezika je razlog, da so slovenski veterinarji pri prvih obolelih živalih sprva posumili na to bolezen. Šele laboratorijske preiskave so pokazale, da gre za okužbo z virusom Shamonda.
Za virus Shamonda trenutno ni na voljo posebnega cepiva za živali. Prav tako zanj niso predpisani enaki obvezni ukrepi kot za nekatere druge bolezni rejnih živali. Veterinarske službe zato poudarjajo predvsem preprečevanje pikov krvosesnih mušic, izvajanje biovarnostnih ukrepov in hitro prepoznavanje bolezenskih znakov.
Ali je nevarno piti mleko ali jesti meso?
To je eno najpomembnejših vprašanj za potrošnike, saj se je virus že pojavil na slovenskih govedorejskih gospodarstvih. Po trenutno razpoložljivih podatkih ni dokazov, da bi se človek z virusom Shamonda lahko okužil z uživanjem mesa, mleka ali izdelkov iz njih.
Slovenska Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarjata, da mleko in meso živali, pri katerih je bila potrjena okužba, po sedanjih strokovnih informacijah ne predstavljata ugotovljenega tveganja za zdravje ljudi. To pomeni, da zaradi pojava virusa ni razloga za splošno izogibanje običajnim mlečnim in mesnim izdelkom, ki so na trgu.
Strokovnjaki kljub temu opozarjajo na že znana tveganja, povezana z uživanjem surovega oziroma nepasteriziranega mleka. NIJZ predvsem nosečnicam in ljudem z oslabljenim imunskim sistemom tudi sicer odsvetuje uživanje termično neobdelanega mleka, vendar zaradi drugih povzročiteljev bolezni, ne zaradi dokazanega prenosa virusa Shamonda.
Pomembna je torej razlika med previdnostjo zaradi splošnih pravil varne prehrane in dejansko ugotovljenim tveganjem novega virusa. Za zdaj ni dokazov, da bi virus predstavljal nevarnost za potrošnike prek prehranske verige.
Ali se lahko virus razširi tudi med ljudmi?
Potrditev prve okužbe pri človeku je pomembna zato, ker spreminja dosedanje razumevanje virusa. Več desetletij so strokovnjaki domnevali, da virus Shamonda ne okužuje ljudi, francoski primer pa je pokazal, da je okužba vsaj v izjemnih okoliščinah mogoča.
Vendar en sam primer še ne pomeni, da se virus lahko učinkovito širi med ljudmi ali da bi lahko povzročil epidemijo. Za takšno širjenje bi moral obstajati način prenosa, ki bi omogočal okužbo novih ljudi, za zdaj pa ni dokazov, da se virus prenaša z neposrednimi stiki, kašljanjem, kihanjem ali drugimi običajnimi oblikami stikov med ljudmi.
Francoski primer je bil poleg tega povezan z izjemno oslabljenim imunskim sistemom bolnika. Takšni bolniki so lahko dovzetnejši za okužbe, ki pri zdravih ljudeh praviloma ne povzročajo bolezni ali pa potekajo drugače.
Francoska agencija za javno zdravje zato poudarja, da na podlagi trenutnega znanja ni ugotovljenega tveganja za splošno prebivalstvo. Podobno stališče so po preučitvi primera zavzeli tudi slovenski strokovnjaki.
Slovenski strokovnjaki so se zaradi primera sestali na posebnem posvetu
Po objavi informacije o francoskem bolniku so se 23. oktobra sestali predstavniki Državnega središča za nadzor bolezni in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pregledali so podatke o širjenju virusa med živalmi, razpoložljive informacije o prvi okužbi človeka ter možnosti nadaljnjega spremljanja razmer v Sloveniji.
Po posvetu so sporočili, da virus na podlagi doslej dostopnih podatkov ne predstavlja ugotovljenega tveganja za zdravje ljudi. Hkrati so poudarili, da je treba nove informacije spremljati in po potrebi prilagoditi strokovne ukrepe.
Slovenija ima po navedbah pristojnih organov že vzpostavljeno laboratorijsko diagnostiko za virus Shamonda, vključno z razlikovanjem med evropskima različicama EU1 in EU2. Nacionalni veterinarski inštitut lahko zato preverja sumljive vzorce in pomaga pri ugotavljanju dejanske razširjenosti virusa.
Veterinarska uprava namerava preiskave razširiti tudi na vzorce zdravih živali, ki jih odvzemajo v okviru spremljanja bolezni modrikastega jezika, ter na vzorce, povezane s prijavami splavov pri rejnih živalih. Takšno spremljanje bo pomembno za razumevanje, kako razširjen je virus in ali se pojavlja tudi pri živalih brez izrazitih bolezenskih znakov.
V Evropi se je virus razširil v le nekaj mesecih
Po podatkih ECDC so virus Shamonda v evropskih rejnih živalih prvič zaznali poleti 2026. Od takrat so o njegovem pojavu poročale številne države, med njimi Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Lihtenštajn, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švica, pa tudi otok Jersey. Virus je potrjen tudi v Sloveniji.
V Franciji je bil do 20. oktobra virus pri govedu zaznan že v 52 departmajih, kar kaže na precejšnjo geografsko razširjenost. V Avstriji se je po prvih potrditvah avgusta razširil na večji del države, v severni Italiji pa so okužbe ugotovili tudi v pokrajinah Trento in Bolzano.
Pri razumevanju širjenja je pomembna vloga krvosesnih mušic. Te so praviloma najbolj dejavne v toplejših mesecih, od pomladi do jeseni, njihova aktivnost pa se ob nižjih temperaturah zmanjša. To lahko vpliva tudi na sezonsko širjenje virusa, vendar samo po sebi ne pomeni, da je nevarnost za živali trajno odpravljena.
Ker virus Shamonda trenutno ni uvrščen med bolezni, za katere bi veljale enake obveznosti prijavljanja kot za nekatere druge živalske bolezni, podatki o njegovi razširjenosti niso nujno popolni. Možno je, da se pojavlja tudi na območjih, kjer ga še niso laboratorijsko potrdili.
Kaj torej pomeni za prebivalce Slovenije?
Za večino prebivalcev se zaradi dosedanjih ugotovitev vsakdanje življenje ne spreminja. Ni dokazov, da bi se virus prenašal med ljudmi, prav tako ni potrjenega prenosa z uživanjem mesa ali mleka. Zdravstveni organi zato ne priporočajo posebnih omejitev za splošno prebivalstvo zaradi virusa Shamonda.
Drugače je pri rejcih, ki morajo pozorno spremljati zdravstveno stanje svojih živali in zmanjševati njihovo izpostavljenost krvosesnim mušicam. Ob pojavu vročine, zmanjšane mlečnosti, driske ali reprodukcijskih motenj je pomembno pravočasno obvestiti veterinarja, saj so lahko takšni znaki povezani z različnimi boleznimi.
Za ljudi z močno oslabljenim imunskim sistemom je francoski primer pomembna nova strokovna informacija, vendar za zdaj še ni podlage za sklepanje, da so zaradi tega virusa v Sloveniji posebej ogroženi. Morebitna dodatna priporočila bodo odvisna od ugotovitev nadaljnjih raziskav.
Smrt francoskega bolnika, pri katerem so prvič potrdili virus Shamonda, je dogodek, ki ga zdravstveni strokovnjaki upravičeno jemljejo resno. Toda resnost primera še ne pomeni, da je pred nami nova nevarna epidemija. Trenutni podatki kažejo predvsem na virus, ki se širi med živalmi in je bil pri človeku odkrit v izjemnih okoliščinah. Za slovenske prebivalce zato za zdaj ni razloga za preplah, pomembno pa bo spremljati, kaj bodo razkrile preiskave v Franciji in nadaljnje spremljanje okužb pri živalih.
Spletno uredništvo Toti Maribor
