Francijo je zajel že tretji zaporedni konec tedna množičnih protestov zaradi draginje, vse slabših razmer v javnih storitvah in nezadovoljstva z oblastjo predsednika Emmanuela Macrona. V soboto, 31. oktobra, se je na ulice francoskih mest odpravilo več sto tisoč ljudi, mirne demonstracije pa so se ponekod sprevrgle v nasilne spopade. Policija je aretirala 565 ljudi, v Parizu so v policiste letele molotovke in tlakovci, v drugih mestih pa so varnostne sile uporabile solzivec in vodne topove. Francoske oblasti opozarjajo, da se družbene napetosti še niso umirile.
Francija je soboto preživela v znamenju novih množičnih demonstracij, ki so potekale v Parizu, Lyonu, Marseillu, Toulousu, Bordeauxu in številnih drugih mestih. Protestniki so zahtevali ukrepanje zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, slabšanja javnih storitev, težav v šolstvu in vse večjih socialnih razlik. Demonstracije so bile že tretji konec tedna zapored, kar kaže, da se nezadovoljstvo, ki so ga sprva izrazili predvsem mladi, širi na različne skupine prebivalstva.
Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je sobotnih shodov udeležilo približno 320.000 ljudi, od tega okoli 70.000 v Parizu. Organizatorji so predstavili precej višje številke in ocenili, da je po vsej državi protestiralo skoraj pol milijona ljudi. Kljub razlikam med ocenami je jasno, da gre za obsežno protestno gibanje, ki je v zadnjih tednih postalo ena osrednjih političnih in družbenih tem v Franciji.
Večina shodov je čez dan potekala mirno, vendar so proti večeru v več mestih izbruhnili spopadi. Po zadnjih podatkih, ki jih je v soboto zvečer objavilo notranje ministrstvo, je policija po državi aretirala 565 ljudi. V spopadih je bilo poškodovanih več pripadnikov varnostnih sil, medtem ko so policisti za razganjanje nasilnih skupin uporabili solzivec in vodne topove.
V Parizu v policiste metali tlakovce in molotovke
Največ pozornosti je bilo usmerjene v francosko prestolnico, kjer so se protestniki zbrali na množičnem pohodu. Demonstracije so večji del dneva potekale mirno, razmere pa so se zaostrile ob zaključku shoda, ko so se posamezne skupine začele spopadati s policijo.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je več deset zamaskiranih oseb, oblečenih v črna oblačila, s kladivi odstranjevalo tlakovce in jih metalo proti policistom. Med nasilnimi incidenti so bile uporabljene tudi molotovke, zaradi katerih so nekateri policisti utrpeli opekline.
Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da so bili v Parizu poškodovani štirje policisti in en pripadnik žandarmerije. Trije policisti so po navedbah oblasti utrpeli opekline zaradi zažigalnih steklenic. Policija je proti skupinam, ki so sodelovale v nasilju, uporabila solzivec in jih poskušala razgnati.
Pomembno je poudariti, da nasilnih incidentov ni mogoče pripisati vsem udeležencem demonstracij. Velika večina protestnikov je svoje zahteve izražala mirno, spopadi pa so izbruhnili predvsem med posameznimi skupinami in varnostnimi silami.
Spopadi tudi v Lyonu, Toulousu in Marseillu
Napetosti niso bile omejene na Pariz. V Lyonu, tretjem največjem francoskem mestu, so posamezni protestniki proti policiji metali različne predmete, policisti pa so odgovorili s solzivcem. Podobni prizori so se odvijali tudi v Toulousu, kjer so varnostne sile uporabile vodni top.
Francoske oblasti so poročale o poskusih nasilnih skupin, da bi se odcepile od glavnih protestnih sprevodov in vdrle v mestna središča. Med mesti, kjer so zaznali takšne poskuse, so navedle Bordeaux, Toulouse, Lyon in Marseille. Po njihovih navedbah je bil cilj nekaterih skupin poškodovanje premoženja in plenjenje trgovin, vendar so policijske enote več poskusov preprečile.
V Marseillu je prišlo tudi do napetosti ob nedovoljenih protestnih zbiranjih, vendar so se razmere do večera umirile. V številnih mestih so bili že pred začetkom demonstracij okrepljeni varnostni ukrepi, policija pa je izvajala preglede na železniških postajah in cestah ter iskala predmete, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot orožje.
Notranji minister Laurent Nuñez je po protestih dejal, da so varnostne sile zaščitile mestna središča in ohranile javni red, čeprav so se morale po njegovih besedah soočiti z visoko stopnjo nasilja posameznih skupin. Za del napadov je odgovornost pripisal skrajno levičarskim ekstremističnim skupinam, vendar gre za oceno oblasti, ki je ni mogoče posplošiti na celotno protestno gibanje.
Protesti so se začeli zaradi razmer v šolah
Sedanji protestni val se je začel konec septembra, ko so se na ulice odpravili predvsem dijaki in študenti. Opozarjali so na slabo stanje šolskih stavb, pomanjkanje učiteljev, prenatrpane učilnice in sistem vpisa na univerze, ki ga številni mladi ocenjujejo kot nepravičnega.
Njihove zahteve so postopoma pritegnile tudi sindikate, zaposlene v javnem sektorju in druge skupine, nezadovoljne z življenjskimi razmerami. V ospredje so prišla vprašanja kupne moči, cen goriv, dostopnosti stanovanj in financiranja javnih storitev. Protesti so tako iz prvotno študentskega gibanja prerasli v širše izražanje družbenega nezadovoljstva.
Pomemben del demonstracij predstavljajo tudi pripadniki gibanja rumenih jopičev, ki je Francijo prvič močno zaznamovalo leta 2018. Takrat so se protesti začeli zaradi načrtovanega zvišanja davkov na gorivo, pozneje pa so prerasli v širše nasprotovanje socialnim neenakostim in gospodarski politiki oblasti.
Čeprav imajo sodelujoče skupine različne zahteve, jih povezuje prepričanje, da se življenjski stroški povečujejo hitreje, kot se izboljšujejo njihove možnosti za dostojno življenje. Kritike so usmerjene tudi proti vladi predsednika Emmanuela Macrona, ki se sooča z omejenim političnim manevrskim prostorom in zahtevnimi proračunskimi odločitvami.
Za varovanje reda mobilizirali 70.000 policistov in žandarjev
Francoske oblasti so se na sobotne demonstracije pripravile z izjemno obsežno varnostno operacijo. Po vsej državi je bilo mobiliziranih približno 70.000 policistov in žandarjev, saj so se pristojni bali ponovitve nasilja iz prejšnjih protestnih koncev tedna.
Posebej napeto je bilo 17. oktobra, ko so proteste spremljali obsežni neredi, poškodovanje javnih objektov in trgovin ter spopadi z varnostnimi silami. Tedanjih demonstracij se je po oceni oblasti udeležilo približno 550.000 ljudi, naslednji konec tedna pa okoli 410.000.
Sobotna udeležba je bila tako manjša kot na prejšnjih dveh protestnih sobotah, vendar je število ljudi na ulicah še vedno veliko. Tudi obsežno število aretacij kaže, da so se oblasti pripravljale na možnost novih nasilnih izgredov.
Posebno skrb je povzročalo dejstvo, da so protesti potekali na noč čarovnic. Notranje ministrstvo je opozarjalo, da bi lahko posamezniki maske in kostume izkoristili za prikrivanje identitete med nasilnimi dejanji. Policija je zato napovedala okrepljeno prisotnost tudi v večernih in nočnih urah.
Noč čarovnic je prinesla dodatne varnostne skrbi
Sobotne demonstracije so sovpadale s praznovanjem noči čarovnic, zaradi česar so se v številnih francoskih mestih prepletali protestniki, obiskovalci večernih dogodkov in skupine mladih v kostumih.
Na nekaterih protestih so udeleženci nosili kostume tudi kot obliko političnega izražanja. Oblasti pa so opozarjale, da bi lahko zamaskirane osebe sodelovale v nasilju in nato izkoristile množico za pobeg pred policijo.
Notranji minister Nuñez je po koncu dnevnih shodov opozoril, da nevarnost še ni minila. Dejal je, da so varnostne sile pripravljene tudi na morebitne nočne izgrede, saj so se na družbenih omrežjih pojavljali pozivi k nadaljnjim nemirom.
Francoske oblasti so v nekaterih delih Pariza uvedle dodatne omejitve gibanja v nočnem času, vključno z ukrepi, ki so se nanašali na mladoletnike. Namen ukrepov je bil preprečiti ponovitev nasilnih dogodkov in zaščititi prebivalce ter premoženje.
Nezadovoljstvo se širi tudi zunaj Francije
Protestno gibanje v Franciji je spodbudilo tudi podobne demonstracije v drugih evropskih državah. V soboto so mladi protestirali v več nemških mestih, shodi pa so potekali tudi na Portugalskem in Nizozemskem.
Zahteve protestnikov se od države do države razlikujejo, vendar se pogosto ponavljajo podobne teme: dostopnost stanovanj, kakovost izobraževanja, financiranje zdravstva, podnebne spremembe in življenjski stroški.
V Lizboni se je več tisoč ljudi udeležilo mirnih protestov zaradi stanovanjske krize, medtem ko so v nekaterih nemških mestih demonstracije spremljali tudi posamezni nasilni incidenti. V Haagu so oblasti zaradi napovedanih protestov okrepile policijsko prisotnost, trgovci pa so preventivno zaščitili izložbe.
Francoski protesti tako postajajo del širšega evropskega nezadovoljstva, pri katerem mlajše generacije opozarjajo na vse težje življenjske razmere in občutek, da politične odločitve ne odgovarjajo na njihove potrebe.
Francoska vlada pod pritiskom gospodarskih težav
Protesti potekajo v občutljivem obdobju za francosko gospodarstvo. Država se sooča z visokim javnim dolgom, naraščajočimi stroški zadolževanja in zahtevnimi pogajanji o državnem proračunu za leto 2027.
Bonitetna agencija Fitch je v petek poslabšala obete za francoski javni dolg na negativne, kar odraža zaskrbljenost glede javnih financ. Po podatkih Reutersa se francoski javni dolg približuje 120 odstotkom bruto domačega proizvoda, zaradi česar ima vlada manj prostora za dodatno javno porabo.
Na drugi strani protestniki zahtevajo prav več vlaganj v javne storitve, izboljšanje šolskih razmer in ukrepe za lajšanje življenjskih stroškov. Takšno nasprotje med proračunskimi omejitvami in pričakovanji prebivalstva povečuje politične napetosti.
Gospodarska negotovost se kaže tudi v vsakdanjem življenju. Trgovci v mestnih središčih poročajo o izgubi prihodkov zaradi protestov, zapiranja trgovin in poškodovanega premoženja. Francoska gospodarska zbornica ocenjuje, da je škoda za trgovce v zadnjih treh tednih presegla milijardo evrov, pri čemer nekatere širše ocene vključujejo še dodatne gospodarske izgube.
Francija pred vprašanjem, kako umiriti nezadovoljstvo
Čeprav se je sobotnih protestov udeležilo manj ljudi kot prejšnja dva konca tedna, razmere še zdaleč niso umirjene. Protestniki vztrajajo pri zahtevah po izboljšanju življenjskih razmer, vlada pa mora hkrati obvladovati gospodarske omejitve in zagotavljati javno varnost.
Nasilni incidenti predstavljajo dodatno težavo, saj lahko zasenčijo zahteve večine mirnih demonstrantov in poglobijo nezaupanje med protestniki ter državnimi institucijami. Varnostne sile se medtem soočajo z zahtevno nalogo, kako preprečevati nasilje in hkrati omogočati uresničevanje pravice do mirnega zbiranja.
Francija se tako znova sooča z vprašanjem, ki jo spremlja že več let: kako odgovoriti na naraščajoče socialno nezadovoljstvo, ne da bi se politični in družbeni razkol še poglobil.
Sobotnih 565 aretacij je najnovejši pokazatelj resnosti razmer, vendar je ozadje protestov precej širše od posameznih nasilnih dogodkov. Na ulicah so se znašli ljudje, ki opozarjajo na draginjo, razmere v šolstvu in občutek, da se njihov življenjski položaj slabša. Ali bo francoski vladi uspelo najti odgovore na te zahteve, ostaja odprto vprašanje.
