MNZ razkriva policistovo napako pri homofobnih incidentih v Mariboru

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je potrdilo neprimerno ravnanje policista, ki je bil vpleten v homofobne incidente pred knjigarno Mariborka. Policist je bil obtožen, da je v postopku neustrezno komuniciral in spregledal zakonske dolžnosti.

Incidenti pred knjigarno Mariborka

Knjigarna Mariborka, ki jo vodi založba VigeVageKnjige, je junija 2024 postala tarča več homofobnih izpadov. Ti so se zgodili ob mesecu ponosa, ko je bila pred knjigarno izobešena mavrična zastava. Incidenti so vključevali odtrganje zastave in grožnje sodelujočim na kulturni prireditvi. Policija je večkrat posredovala na kraju dogodkov.

Direktorica založbe Anja Zag Golob se je pritožila na ravnanje policijske patrulje, ki je ob incidentih obiskala knjigarno. Poročala je, da policisti niso naredili zapisnika in da je vodja patrulje namignil, da so za nasilje krivi zaposleni zaradi izobešene zastave.

Odločitev senata MNZ

Senat MNZ je konec januarja 2025 ugodil pritožbi knjigarne in potrdil, da je policist ravnal neprimerno. Sporočilo knjigarne navaja, da je senat potrdil, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja prepričanja. Policija je dolžna ukrepati proti kršiteljem, ne pa omejevati pravice do izražanja.

Senat je poudaril, da morajo policisti pri obravnavi takih dogodkov delovati strokovno in nevtralno. Osebni komentarji, ki bi lahko kazali na pristranskost, so nedopustni. Policisti ne smejo odločati o tem, ali neka dejanja vsebujejo znake kaznivih dejanj; to je pristojnost državnega tožilstva.

Poziv k resnemu obravnavanju kršitev

Knjigarna Mariborka je v sporočilu za javnost opozorila, da se pogosto zgodi, da policisti na kraju dogodka ne obravnavajo incidentov kot potencialne kazenske kršitve. Poudarili so, da je potrebno zavarovati dokaze, kar je ključno za nadaljnje postopke. Pozvali so tudi državno tožilstvo, naj obravnava sume kršitev kazenskega zakonika z ustrezno resnostjo, še posebej v primerih, ki vsebujejo znake sovražnega nasilja.

Zapisali so:

Javnost obveščamo, da smo 27. 1. 2025 prejeli odgovor senata Ministrstva za notranje zadeve v zvezi z našo pritožbo zoper delo policista. Pritožba se je nanašala na delo policista, vodje patrulje, ki se je odzvala na enega od klicev na pomoč v juniju 2024, ko je bila knjigarna Mariborka dnevno tarča verbalnih napadov, ki so nato prerasli tudi v poskus fizičnega napada na zaposlene, ker je imela knjigarna v znak podpore boja za enakopravnost manjšin v družbi in kot prostor svobodnega dialoga za vse na pročelju izobešeno mavrično zastavo.

Senat je glede obeh razlogov, navedenih v pritožbi, odločil, da sta utemeljena in je torej utemeljena tudi pritožba v celoti. S tem je potrdil, da je dotični policist v postopku neprimerno komuniciral, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu.

Senat potrjuje, kar eksplicitno navaja tudi v samem sklepu, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja, policija pa mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo. Senat je potrdil tudi, da mora biti policija pri obravnavi dogodkov strokovna, nevtralna, policistke in policisti pa se morajo v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo. Njihova komunikacija mora biti profesionalna, saj s tem policisti_ke varujejo tudi integriteto policije kot institucije.

Vodenje postopkov policije jasno opredeljuje zakon. Ključno je v tem oziru opozoriti, da, kot navaja senat v sklepu, »iz 11.a člena ZP-1 jasno izhaja, da ima v primeru prekrivanja prekrška in kaznivega dejanja prednost izvedba kazenskega postopka.«

To v praksi pomeni, da se policist_ka pri vodenju postopka nikakor ne sme sam_a odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja – o tem lahko odloča izključno državno tožilstvo. To je pomembno zato, ker se v praksi pogosto dogaja, tudi nam se je junija, da je potrebno policiste_ke, ki pridejo na kraj dogodka, prositi in prepričevati, naj zadevo vodijo kot potencialno kršitev Kazenskega zakonika in torej na kraju samem napišejo zapisnik ter zavarujejo morebitne dokaze, da bi imeli slednji procesno vrednost v nadaljnjih postopkih.

Znano nam je, da do take obravnave s strani policije prihaja tudi zato, ker državno tožilstvo po pravilu zavrača tovrstne ovadbe, ravnanja degradira na raven prekrškov in vrača policiji v ponovno obravnavo. Veseli nas sicer, da je senat ugodil naši pritožbi ter jo v celoti spoznal za upravičeno, a nujno se nam zdi na tej podlagi opozoriti na širše razsežnosti problema.

Tozadevno pozivamo državno tožilstvo, da sume kršitev Kazenskega zakonika obravnava z vso resnostjo, sploh v primeru ravnanj, ki kažejo vse zakonske znake t. i. zločinov iz sovraštva. Gre namreč za ravnanja, ki niso usmerjena zgolj zoper posameznika (oškodovanca), temveč zoper določeno družbeno skupino in kot taka predstavljajo bistveno večjo nevarnost. Nenazadnje je tudi zakonodajalec prav iz tega razloga v Kazenskem zakoniku določil, da predstavlja diskriminatorni nagib obvezno obteževalno okoliščino. To bi moralo upoštevati tudi državno tožilstvo in storiti vse za to, da bo do pregona tovrstnih kaznivih dejanj tudi dejansko prišlo. Le tako namreč lahko upamo na ustrezne zaključke v postopkih, ki za zdaj ostajajo brez epiloga.

Tudi mi smo razočarani, ker noben postopek v zvezi s preiskavo junijskih napadov in novembrskega napada na Mariborko še ni končan, storilci še vedno niso procesirani in zadoščenja še vedno nimamo. Postopki trajajo odločno predolgo – ob sicer razveseljivi odločitvi senata je potrebno opozoriti, da je tudi ta postopek trajal več kot pol leta.

Odločitev senata pozdravljamo, zanima pa nas, kaj konkretno bo PP MB-1 storila, da do tovrstnih kršitev postopka s strani njenih zaposlenih ne bo več prihajalo? Katere konkretne ukrepe za to bo sprejela in kako jih bo komunicirala z javnostjo?

Policist v prekršku je zgolj simptom, ki kaže zaskrbljujoče stanje na PP MB-1, saj tudi slednja postopkov obravnave napadov na knjigarno Mariborka ni vodila v skladu z veljavno zakonodajo in nas ni ustrezno zaščitila. Policistke in policisti, ki so junija prihajali na kraj napadov, so kot temeljni razlog za to navajali akutno kadrovsko podhranjenost. Zanima nas, kako namerava v zvezi s tem ukrepati Ministrstvo za notranje zadeve?

Implikacije naše pritožbe so enako pomembne kot njena ugodna rešitev – le če bo imela konkretne posledice na izboljšanje organizacije in dela pristojne PP MB-1, jo bomo namreč lahko opredelili kot uspešno.

Spletno uredništvo