V osrčju Koroške, v občini Mežica, so kriminalisti iz Celja razkrili primer zlorabe uradnega položaja, ki sega v leto 2023, v času uničujočih poplav. Osumljena sta župan Marko Mazej in neimenovana oseba iz gospodarske družbe, ki sta s fiktivnim računom pridobila več kot 375.000 evrov. S tem sta zlorabila ukrepe, namenjene zaščiti in reševanju po naravni nesreči.
Policija je potrdila, da sta osumljenca kaznivo dejanje izvedla v prvem mesecu po poplavah, ki so leta 2023 prizadele Koroško. Z zlorabo interventnih ukrepov sta v množico računov za opravljena intervencijska dela v občini Mežica vključila lažni račun v vrednosti 375.000 evrov. Kriminalisti so potrdili, da omenjena dela niso bila nikoli izvedena. Preiskava je razkrila, da je občina gospodarski družbi naročila izvedbo nujnih intervencijskih del, ki so vključevala transport in planiranje mulja, dobavo tampona ter izdelavo kamnitih zložb za stabilizacijo brežin.
Kazenska ovadba zoper osumljenca
Celjski kriminalisti so vložili kazensko ovadbo proti županu Mazeju in osebi iz gospodarske družbe. Oba sta zavestno vključila lažni račun za dela, ki naj bi bila izvedena avgusta 2023, a nikoli niso bila. Gospodarska družba je na ta način pridobila premoženjsko korist, medtem ko je župan kljub vedenju o lažnem računu potrdil njegovo plačilo. Med preiskavo so kriminalisti uporabili prikrite metode, da so zbrali potrebne dokaze.
Odziv župana in posledice za občino
Župan Marko Mazej zavrača vse obtožbe in trdi, da ni bil seznanjen z ovadbo. Dejal je, da je policiji že podal pojasnila in ovrgel očitke, ki so jih podali anonimni prijavitelji. O zadevi ne želi nadalje komentirati. Neuradne informacije razkrivajo, da je vpletena tudi gospodarska družba, ki je sodelovala pri projektu.
Po razkritju primera je v javnosti odmevalo vprašanje odgovornosti in nadzora pri uporabi interventnih sredstev. Mnogi pozivajo k večji transparentnosti in odgovornosti pri upravljanju sredstev po naravnih nesrečah. Kljub pozivom pa imena vpletenih podjetij uradno še niso razkrita, kar povzroča dodatno negodovanje med prebivalci.
Kljub zapletom in negotovosti v primeru Mežice, ostaja jasno, da je potreben večji nadzor nad porabo javnih sredstev. Podobni primeri opozarjajo na nujnost reform v sistemu dodeljevanja in nadzora nad interventnimi sredstvi, ki morajo služiti svojemu prvotnemu namenu – zaščiti in obnovi po naravnih katastrofah.
Spletno uredništvo Toti Maribor
