V nedavni študiji, izvedeni s strani Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), so raziskali stopnjo onesnaženosti tal na 15 različnih lokacijah, kar je vključevalo 13 industrijskih območij in dve opuščeni industrijski lokaciji. Ugotovili so, da tla na teh mestih niso bistveno onesnažena, čeprav so anorganska onesnaževala, kot so težke kovine, še vedno prisotna.
Celje in Idrija sta izstopala zaradi preseganja kritičnih imisijskih vrednosti pri več kovinah, kot so arzen, kadmij, krom, baker, svinec, cink in živo srebro, kar je še posebej vidno v zgornjih slojih tal.
Prvi rezultati in njihov pomen
Na podlagi vzorčenj so na Arsu ugotovili, da so najpogostejši onesnaževalci težke kovine. Te snovi, vključno z arzenom, kadmijem, kromom, bakrom, svincem, cinkom in srebrom, so prevladovale med anorganskimi onesnaževali. Na opuščenih industrijskih območjih so zabeležili največ preseganj zakonsko določenih mejnih vrednosti, medtem ko so bila tla z aktivno industrijsko rabo manj obremenjena.
“Glede na dobljene meritve je razvidno, da je zaradi načina rabe zemljišč prisoten vpliv človekove dejavnosti v tleh, na kar so ponekod nakazovala tudi premešana tla z vključenimi umetnimi primesmi,” so pojasnili na Arsu.
Podrobnosti onesnaženosti v Celju in Idriji
Na lokacijah v Celju in Idriji so znanstveniki ugotovili presežene kritične vrednosti več vrst težkih kovin. Vzroki za te povišane koncentracije so predvsem v preteklih industrijskih dejavnostih in neustreznih okoljskih praksah.
Za mesto Ilirska Bistrica so raziskovalci ugotovili, da je preseganje opozorilne imisijske vrednosti za nikelj povezano z vplivom matične podlage, saj se koncentracije povečujejo z globino.
Širša slika onesnaženosti
Lokacije, kot so Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana-Litostroj, Kranj, Podnart in Trebnje, so pokazale presežene mejne vrednosti za kadmij, cink in fluoride. Ti rezultati kažejo na raznolikost onesnaženosti, ki jo povzročajo različni industrijski vplivi.
V letu 2025 so bile prvič izvedene tudi analize sodobnih onesnaževal, vključno s per- in polifluoroalkilnimi spojinami (PFAS), cianidi, šestvalentnim kromom in tetrakloroetenom (PCE). Kljub pričakovanjem, da bodo te snovi v industrijsko uporabljenih tleh prisotne v višjih koncentracijah, so bile meritve nizke, celo pod mednarodnimi standardi kakovosti tal.
“Glede na industrijsko rabo tal so bile pričakovane višje koncentracije sodobnih onesnaževal v tleh, vendar so bile izmerjene koncentracije kljub temu nizke ter pod vsemi primerljivimi mednarodnimi standardi kakovosti tal. Na nekaterih lokacijah so bile koncentracije dodatnih parametrov sodobnih onesnaževal v tleh celo pod mejo določljivosti,” so pojasnili na Arsu.
Monitoring je bil izveden na različnih lokacijah po Sloveniji, vključno s Celjem, Šempetrom v Savinjski dolini, Podnartom, Ladjo pri Medvodah, Ljubljano – Litostroj in Moste, Kranjem, Ilirsko Bistrico, Zrečami, Trebnjem, Mariborom, Mursko Soboto, Krškim – Vrbina, Idrijo in Zgornjim Brnikom. Rezultati raziskave poudarjajo potrebo po nadaljnjem spremljanju in izboljševanju okoljskih praks za zmanjšanje onesnaženosti tal.
