Od danes, 1. marca 2025, se cene oskrbnin v domovih za starejše zvišujejo za 0,7 odstotka. To povečanje, ki ga je odobrilo ministrstvo za solidarno prihodnost, ne bo sledilo 15-odstotnemu dvigu stroškov dela, saj je bil ta preprečen z nedavno novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister Simon Maljevac je poudaril, da morajo ostati storitve dostopne vsem, zato je uskladitev omejena na zakonski minimum.
Zakaj so cene višje?
Uskladitev cen v domovih za starejše poteka vsako leto in je vezana na inflacijo ter rast življenjskih stroškov. Domovi pripravijo predloge za dvig cen, ministrstvo pa deluje kot regulator. Letošnji dvig je izveden skladno z odredbo o standardu povprečne plače in stroškov ter odhodkov storitev oskrbe za starejše od 65 let.
Podrobnosti o plačah in oskrbi
Po standardih povprečna plača zaposlenih pri oskrbi I znaša 1283 evrov, pri oskrbi IV pa 1347 evrov. Te razlike odražajo stopnjo potrebne osebne pomoči, kjer oskrba I zahteva minimalno pomoč.
Ministrstvo zagotavlja sredstva
Za preprečitev večjega dviga cen so bila v proračunu zagotovljena sredstva za dvig plač v domovih. Minister Maljevac je ob tem poudaril, da dolgotrajna oskrba ne sme biti privilegij le za tiste z večjimi finančnimi možnostmi, kar potrjuje njegova izjava:
“Dolgotrajna oskrba je za vse, ne le za tiste z globljo denarnico.”
Pomembnost regulacije cen
Regulacija cen je ključna, da se ohrani univerzalna dostopnost socialnega varstva. Ministrstvo deluje kot varuh te dostopnosti in zagotavlja, da premiki na trgu ne vplivajo prekomerno na uporabnike storitev. Ta pristop naj bi zagotovil, da ostanejo storitve vsem dostopne, kljub ekonomskim izzivom.
Spletno uredništvo Toti Maribor
