Za dijake četrtega letnika Gimnazije Ptuj se je šolska ekskurzija na Poljsko spremenila v izkušnjo, ki je ne bodo zlahka pozabili. V soboto so se znašli le približno sto metrov od prizorišča smrtonosnega strelskega napada v središču Krakova. Le 45 minut pred začetkom streljanja so zapustili kavarno, ki so jo pozneje zadeli streli. Ko so zaslišali pokanje in zagledali množico prestrašenih ljudi, so tudi sami začeli bežati.
Vsi dijaki in njihovi spremljevalci so se varno vrnili v Slovenijo, danes pa se vračajo v šolski vsakdan, kjer jim je na voljo tudi strokovna psihološka pomoč.
Ekskurzija, ki se je v nekaj trenutkih spremenila v boj za varnost
Dijaki Gimnazije Ptuj so se na Poljsko odpravili v okviru šolske ekskurzije, med katero so obiskali tudi Krakov, eno najbolj priljubljenih turističnih mest v državi. Sobotni obisk zgodovinskega središča pa se je nepričakovano spremenil v nevarno izkušnjo, ko je oboroženi napadalec začel streljati na mimoidoče.
Skupina dijakov se je v času napada nahajala v neposredni bližini glavnega mestnega trga Rynek Główny. Po poročanju slovenskih medijev so bili nekateri od kraja streljanja oddaljeni le okoli sto metrov. Še posebej pretresljiv je podatek, da so približno tri četrt ure pred napadom sedeli v kavarni, ki so jo med streljanjem zadeli izstrelki.
Ko so odjeknili prvi streli, dijaki sprva niso razumeli, kaj se dogaja. V središču mesta je bilo veliko ljudi, zato so se šele ob pogledu na bežečo množico zavedeli, da so lahko v neposredni nevarnosti.
Nekateri so zatočišče poiskali v bližnjih trgovinah, drugi so se umaknili v stranske ulice. V nastali zmedi je bilo najpomembneje, da se čim hitreje oddaljijo od nevarnega območja in nato preverijo, ali so vsi člani skupine na varnem.
»Vsi smo se obrnili in začeli teči«
Eden od dijakov, Miha Bošnik, je za POP TV opisal trenutke, ko so se znašli v bližini strelskega napada. Pojasnil je, da so najprej zaslišali nekaj strelov, vendar niso vedeli, kaj pomenijo. Ko so zagledali ljudi, ki so v paniki tekli proti njim, so se tudi sami odločili za beg.
»V tistem trenutku smo se vsi obrnili in začeli tekati, kolikor je lahko šlo,« je povedal dijak.
Po njegovih besedah so se med begom poskušali držati skupaj. Zaradi adrenalina v tistih trenutkih niso povsem dojemali nevarnosti, ko pa so se umaknili na varnejše območje, so začeli klicati profesorje in preostale sošolce.
Prav medsebojno preverjanje je bilo izjemno pomembno, saj so se dijaki med umikanjem razdelili v manjše skupine. Ko so vzpostavili stik, so lahko ugotovili, da so vsi na varnem.
O dogajanju so obvestili tudi starše v Sloveniji. Ti so se v času prvih poročil o napadu soočali z veliko negotovostjo, saj je postajalo jasno, da so bili njihovi otroci v neposredni bližini enega najhujših nasilnih dogodkov na Poljskem v zadnjem obdobju.
Ravnatelj: Česa takšnega si ni predstavljal niti v najhujših sanjah
Ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga je po dogodku poudaril, da si ni mogel predstavljati, da bi lahko dijaki in njihovi spremljevalci med šolsko ekskurzijo doživeli kaj tako pretresljivega.
Za POP TV je pojasnil, da je bilo na ekskurziji približno 70 udeležencev. Po napadu so organizirali njihovo vrnitev v Slovenijo, pri čemer je bilo najpomembneje zagotoviti, da se vsi varno vrnejo domov.
Dijaki so se po poročanju Radia Ptuj in drugih slovenskih medijev vrnili v nedeljo. Vodstvo šole je starše obvestilo o dogodku in jim zagotovilo, da so njihovi otroci na varnem.
Ravnatelj je ob tem izpostavil tudi pomen strokovne pomoči. Čeprav nihče od dijakov ni bil telesno poškodovan, lahko bližina tako hudega nasilnega dogodka povzroči močno čustveno stisko.
Šola je zato poskrbela za možnost psihološke podpore, da bi dijaki lahko predelali doživeto in se postopno vrnili v običajen šolski ritem.
Vrnitev k pouku še ne pomeni, da je pretresljiva izkušnja pozabljena
Ponedeljkova vrnitev v šolsko okolje je za ptujske gimnazijce pomemben korak po dogodkih v Krakovu. Običajne dejavnosti, stik s sošolci in znano okolje lahko pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju občutka varnosti, vendar ljudje na podobne izkušnje ne reagirajo vsi enako.
Nekateri lahko po takšnem dogodku občutijo strah, napetost, težave s spanjem ali potrebo po pogovoru o tem, kar so doživeli. Pri drugih se lahko čustveni odziv pojavi šele po nekaj dneh, ko začetna napetost popusti in se človek znova znajde v varnem okolju.
Prav zato je pomembno, da je strokovna pomoč na voljo tudi po neposrednem dogodku. Dijaki se lahko o svojih občutkih pogovorijo s šolsko svetovalno službo oziroma drugimi strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo razumeti in predelati izkušnjo.
Ministrstvo za izobraževanje je že v nedeljo sporočilo, da se zaveda možnosti psiholoških stisk pri mladih po takšnih dogodkih. Ob tem je poudarilo pomen njihove varnosti in dobrega počutja ter napovedalo, da jim bo v ponedeljek na voljo ustrezna pomoč.
Pri tem je pomembno tudi, da se dijakov ne sili v podrobno pripovedovanje o dogodku. Nekateri bodo želeli o izkušnji govoriti, drugi bodo potrebovali več časa, da bodo pripravljeni deliti svoje občutke.
Na Poljskem šest mrtvih, napadalca ranili policisti
Strelski napad se je zgodil v soboto, 7. novembra, okoli 15. ure v središču Krakova. Po podatkih poljskih oblasti je 24-letni državljan Poljske z avtomobilom zapeljal na glavni mestni trg in iz vozila začel streljati na naključne mimoidoče.
V napadu je bilo ubitih šest ljudi, še 16 pa ranjenih. Med policijskim posredovanjem sta bila poškodovana tudi dva policista. Napadalca so policisti ranili in prijeli.
Preiskovalci so pozneje na njegovem domu našli še tri trupla. Poljska policija je potrdila, da so bili pokojni njegovi starši in sestra. Preiskava je bila zato razširjena tudi na okoliščine njihove smrti.
Po navedbah poljskega notranjega ministra Marcina Kierwińskega obstajajo znaki, da je napadalec zagovarjal skrajno desna in radikalna ultranacionalistična stališča. Poljsko tožilstvo napad preiskuje kot teroristično kaznivo dejanje, pri čemer pristojni organi še ugotavljajo njegov motiv in celoten potek dogodkov.
Poljska je v nedeljo začela dvodnevno žalovanje za žrtvami. Na ulicah Krakova so ljudje prižigali sveče, na javnih stavbah pa so izobesili žalne zastave. Dogodek je pretresel državo, kjer so množični strelski napadi razmeroma redki.
Šolska potovanja in nepredvidljive nevarnosti
Dogodek je znova odprl vprašanje varnosti šolskih ekskurzij v tujini. Šole pri organizaciji potovanj načrtujejo prevoze, nastanitve, spremstvo in druge varnostne vidike, vendar vseh nepredvidljivih dogodkov ni mogoče preprečiti.
Krakov velja za pomembno evropsko turistično in kulturno središče, ki ga vsako leto obiščejo številne šolske skupine. Sobotni napad je bil nenaden nasilni dogodek, ki je presenetil tako prebivalce kot obiskovalce mesta.
V takšnih okoliščinah je odločilno hitro in premišljeno ravnanje. Ptujski dijaki in njihovi spremljevalci so se ob začetku streljanja umaknili z nevarnega območja, poiskali zatočišče in nato preverili, ali so vsi člani skupine na varnem.
Pomembno vlogo je imela tudi komunikacija s starši in vodstvom šole, ki je po dogodku organiziralo vrnitev domov ter zagotovilo nadaljnjo podporo.
Za šolske skupine so takšne izkušnje tudi opozorilo na pomen jasnih navodil za ravnanje v izrednih razmerah, možnosti medsebojnega obveščanja in vnaprej dogovorjenih načinov zbiranja na varnih mestih.
Iz Krakova so se vrnili vsi, vendar z izkušnjo, ki bo ostala
Za dijake Gimnazije Ptuj se je ekskurzija, ki bi morala biti predvsem priložnost za spoznavanje druge države, njene zgodovine in kulture, končala povsem drugače od načrtovanega.
Le nekaj deset minut jih je ločilo od kraja, kjer so se pozneje razlegli streli. V trenutkih, ko so ljudje bežali pred napadalcem, so morali tudi sami hitro ukrepati in poiskati varno zavetje.
Vsi so se vrnili domov brez telesnih poškodb, kar je najpomembnejši podatek celotne zgodbe. Toda njihova izkušnja se s prihodom v Slovenijo ni nujno končala. Prav zato je pomembno, da jim šola zagotavlja podporo tudi v naslednjih dneh.
Ptujski gimnazijci so danes znova v znanem šolskem okolju. Za njimi pa ostaja sobota, ko se je običajen ogled evropskega mesta v nekaj sekundah spremenil v beg pred streli. Njihova varna vrnitev je olajšanje za družine in šolsko skupnost, ki jim zdaj lahko pomaga pri vračanju v vsakdan.
Spletno uredništvo Toti Maribor