Na španskem otoku El Hierro so zaradi izjemnega povečanja prihodov migrantov in beguncev razglasili izredne socialne razmere. Na Kanarske otoke je v prvih osmih dneh novembra prispelo že več kot 5.300 ljudi, večina pritiskov pa je usmerjena na majhen otok, ki ima le okoli 11.400 prebivalcev. Zdravstvene službe, reševalci, policija in sprejemni centri so močno obremenjeni, zato lokalne oblasti zahtevajo nujno pomoč Madrida. Španski premier Pedro Sánchez je za torek sklical krizni sestanek, kanarske oblasti pa pozivajo tudi Evropsko unijo, naj se aktivneje vključi v reševanje razmer.
Na El Hierru, enem najmanjših in najbolj odročnih Kanarskih otokov, se v zadnjih tednih odvija izjemno zahtevna humanitarna in organizacijska kriza. Na njegove obale skoraj vsakodnevno prihajajo čolni z ljudmi, ki so se podali na nevarno pot čez Atlantski ocean iz zahodne Afrike. Številni so na morju preživeli več dni, nekateri brez zadostnih zalog hrane in pitne vode, reševalne službe pa jih pogosto prevzemajo v izčrpanem zdravstvenem stanju.
Po podatkih španskih oblasti je v prvih osmih dneh novembra na Kanarske otoke prispelo več kot 5.300 migrantov in beguncev na približno 56 plovilih. El Hierro je med najbolj obremenjenimi območji, saj zaradi svoje geografske lege predstavlja eno prvih točk evropskega ozemlja na atlantski migracijski poti.
Otok ima približno 11.400 stalnih prebivalcev, v zadnjih petih tednih pa je nanj prispelo več kot 8.000 ljudi. Takšno število prihodov v kratkem času predstavlja izjemno obremenitev za lokalno infrastrukturo, ki ni zasnovana za oskrbo tolikšnega števila ljudi.
Na otoku razglasili izredne socialne razmere
Otoški svet El Hierra je zaradi stopnjevanja razmer razglasil izredne socialne razmere in zaprosil regionalno ter državno vlado za dodatno pomoč. Predsednik otoškega sveta Alpidio Armas je opozoril, da trenutne zmogljivosti ne omogočajo ustrezne obravnave vseh ljudi, ki prihajajo na otok.
Pojasnil je, da je prihodov več, kot jih lahko pristojne službe sproti premeščajo na Tenerife in Gran Canario, kjer so na voljo večji sprejemni centri in zdravstvene ustanove. Zaradi tega se na El Hierru povečuje pritisk na zdravstvene službe, policijo, prostovoljce in druge organizacije, ki sodelujejo pri sprejemu in oskrbi migrantov.
Razglasitev izrednih socialnih razmer lokalnim oblastem omogoča hitrejše usklajevanje z državnimi ustanovami in dostop do dodatnih finančnih ter organizacijskih sredstev. Med zahtevami so okrepitev zdravstvenih ekip, izboljšanje začasnih nastanitvenih zmogljivosti in hitrejše premeščanje ljudi na druge otoke.
Posebno težavo predstavlja izčrpanost zaposlenih v reševalnih službah. Ti so zaradi neprekinjenih prihodov plovil pogosto vključeni v dolgotrajne intervencije, zato lokalne oblasti zahtevajo tudi dodatno osebje in organizacijo izmen, ki bi omogočile ustrezen počitek.
Bolnišnica pod pritiskom, zdravstveno osebje prihaja z drugih otokov
Zdravstvena infrastruktura na El Hierru je prilagojena potrebam razmeroma majhne otoške skupnosti. Ob nenadnem povečanju števila ljudi, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se zato hitro pokažejo omejitve razpoložljivih prostorov, opreme in zdravstvenega osebja.
Alpidio Armas je razmere v otoški bolnišnici označil za zelo zaskrbljujoče. Med prihajajočimi migranti so namreč tudi ljudje z znaki dehidracije, izčrpanosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z dolgim potovanjem po morju.
Kanarske oblasti so zato začele na otok pošiljati dodatne zdravstvene delavce z drugih delov otočja. Predsednik regionalne vlade Fernando Clavijo je sporočil, da se je španski premier Pedro Sánchez zavezal k dodatni okrepitvi zdravstvene oskrbe prek pristojnih državnih služb.
Poleg zdravstvenih ustanov so obremenjene tudi prevozne zmogljivosti. Del avtobusov so morali preusmeriti za potrebe sprejema in premeščanja migrantov, saj jih je treba po prihodu v pristanišče La Restinga prepeljati do začasnih centrov in drugih ustanov.
Samo v nedeljo prispel nov čoln z 215 ljudmi
Prihodi se nadaljujejo tudi danes, v nedeljo, 8. novembra. Španska tiskovna agencija EFE je poročala, da je reševalna služba Salvamento Marítimo na El Hierro pospremila novo plovilo z 215 ljudmi, med katerimi je bilo deset žensk in štirje mladoletniki.
Plovilo so zaznali s pomočjo nadzornega sistema španske civilne garde. Reševalna ladja Salvamar Diphda ga je našla približno devet navtičnih milj od pristanišča La Restinga, nato pa ga pospremila proti obali. Pri prihodu je sodelovala še druga reševalna ladja, Salvamar Navia.
Že v soboto so reševalci sodelovali pri sprejemu več kot 700 ljudi, ki so na Kanarske otoke prispeli na različnih plovilih. Večina čolnov je dosegla El Hierro, eno plovilo pa je prispelo na Lanzarote.
Španske oblasti so zaradi povečanega števila prihodov začele organizirati dodatne trajektne povezave za premeščanje migrantov. Samo v soboto so na Tenerife prepeljali približno tisoč ljudi, v prihodnjem tednu pa sta predvideni dve posebni trajektni povezavi dnevno, ki bosta omogočali nadaljnje premeščanje na Tenerife in Gran Canario.
Nevarna atlantska pot zahteva tudi smrtne žrtve
Pot iz zahodne Afrike proti Kanarskim otokom velja za eno najnevarnejših migracijskih poti na svetu. Ljudje se nanjo pogosto podajo z lesenimi ribiškimi čolni, znanimi kot cayucos, ki so lahko prenatrpani in neprimerni za dolgotrajno plovbo po odprtem oceanu.
Potovanje lahko traja več dni, nevarnost pa predstavljajo močni morski tokovi, visoki valovi, pomanjkanje goriva in težave z navigacijo. Če plovilo zaide s predvidene poti ali ostane brez pogona, se lahko potovanje spremeni v večdnevno preizkušnjo preživetja.
Po poročanju AFP sta bila v enem od čolnov, ki so ta teden pluli proti Kanarskim otokom, najdena dva mrtva človeka, preživeli pa so povedali, da naj bi med potovanjem umrlo še pet ljudi. V zadnjih tednih so pristojne službe ob Kanarskih otokih zabeležile najmanj devet smrtnih žrtev.
Za številne ljudi, ki se odločijo za to pot, so razlogi različni. Med njimi so gospodarska negotovost, revščina, politična nestabilnost, nasilje in prizadevanje za varnejše življenje. Njihove osebne okoliščine se razlikujejo, skupno pa jim je izjemno nevarno potovanje proti evropskemu ozemlju.
Zaradi okrepljenega nadzora ob obalah Senegala, Mavretanije in Maroka se del odhodov seli še bolj proti jugu, med drugim v Gambijo, Gvinejo Bissau in Gvinejo. Takšne spremembe lahko pot podaljšajo in povečajo tveganje za ljudi na morju.
Sánchez sklical nujni sestanek, Kanarski otoki zahtevajo pomoč Bruslja
Stopnjevanje razmer je sprožilo odziv španske vlade. Premier Pedro Sánchez je za torek, 10. novembra, sklical nujno zasedanje medministrske komisije za priseljevanje, ki bo potekalo v vladni palači La Moncloa v Madridu.
Na sestanku bosta izjemoma sodelovala tudi predsednik kanarske regionalne vlade Fernando Clavijo in predsednik otoškega sveta El Hierra Alpidio Armas. Razpravljali bodo o dodatnih sredstvih, organizaciji premeščanja migrantov, zdravstveni oskrbi in dolgoročnejšem načrtu za obvladovanje povečanih prihodov.
Clavijo je opozoril, da Kanarski otoki ne morejo več reševati razmer zgolj z začasnimi ukrepi, sprejetimi ob vsakem novem povečanju števila prihodov. Po njegovem prepričanju je potreben skupen načrt, ki bo jasno določil odgovornosti posameznih državnih ustanov in časovne roke za izvajanje ukrepov.
Regionalna vlada je pomoč zahtevala tudi od Evropske unije. Clavijo je zaprosil za nujna srečanja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in evropskim komisarjem za notranje zadeve in migracije Magnusom Brunnerjem.
Kanarski otoki so namreč zunanja meja Evropske unije, zato tamkajšnje oblasti vztrajajo, da upravljanje migracijskih prihodov ni zgolj špansko vprašanje, temveč zahteva tudi evropsko sodelovanje.
Število prihodov letos sprva upadalo, novembra pa močno poskočilo
Najnovejši val prihodov je še posebej izrazit zaradi spremembe trenda. Po podatkih španskega notranjega ministrstva je med januarjem in oktobrom letos na Kanarske otoke po morju prispelo 13.327 migrantov in beguncev, kar je 5,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Leta 2024 so Kanarski otoki zabeležili rekordno število prihodov, saj je na otočje prispelo več kot 46.000 ljudi. Pozneje se je število zmanjšalo, deloma zaradi okrepljenega nadzora in sodelovanja z afriškimi državami, vendar je letošnji november prinesel nov izrazit porast.
Strokovnjaki in pristojne službe povečanje prihodov povezujejo tudi z vremenskimi razmerami na Atlantiku. Jeseni se lahko pojavijo obdobja mirnejšega morja, ki omogočajo več odhodov z afriške obale. Kljub temu ostaja plovba nevarna, zlasti zaradi velikih razdalj in neustreznih plovil.
Najnovejši podatki kažejo, da se lahko razmere v zelo kratkem času močno spremenijo. Čeprav je bilo v prvih desetih mesecih leta prihodov manj kot v prejšnjem letu, je že nekaj dni novembra povzročilo izjemno obremenitev lokalnih služb.
Majhen otok pred velikim humanitarnim in organizacijskim izzivom
El Hierro je zaradi svoje lege postal pomembna točka na atlantski migracijski poti, vendar njegove javne službe ostajajo prilagojene potrebam majhne otoške skupnosti. Ob množičnih prihodih se zato hkrati pojavljajo vprašanja nastanitve, zdravstvene oskrbe, prevoza, varnosti in zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev.
Za prebivalce otoka povečana obremenitev pomeni spremembe v vsakodnevnem življenju, za ljudi, ki prihajajo po nevarnem potovanju, pa je najpomembnejše, da čim prej dobijo ustrezno pomoč in varno nastanitev. Prav usklajevanje teh potreb predstavlja osrednji izziv lokalnih in državnih oblasti.
Razglasitev izrednih socialnih razmer je opozorilo, da El Hierro brez dodatne pomoči ne more več učinkovito obvladovati trenutnega obsega prihodov. Od torkovega kriznega sestanka v Madridu bodo zato odvisni naslednji ukrepi španske vlade, kanarske oblasti pa pričakujejo tudi konkretnejšo podporo Evropske unije.
