Policisti preiskujejo dva nova primera spletnih goljufij, v katerih sta bili oškodovani dve ženski. Prva je zaradi lažnih obljub o visokih donosih na tuje bančne račune nakazala več kot 100.000 evrov, v drugem primeru pa so goljufi žensko prepričali v namestitev aplikacije za oddaljeni dostop do njene naprave. Brez njenega vedenja sta bila nato sklenjena dva kreditna posla v skupni vrednosti skoraj 40.000 evrov. Sumljive aktivnosti je opazila banka.
Spletni goljufi pri iskanju žrtev uporabljajo vse bolj prepričljive zgodbe, pri čemer izkoriščajo zanimanje za kriptovalute in možnosti dodatnega zaslužka. Na dva takšna primera so danes opozorili policisti. Čeprav sta goljufiji potekali na različna načina, je bil cilj storilcev enak: pridobiti dostop do denarja oškodovank.
V prvem primeru je storilec žensko več mesecev prepričeval, da lahko z vlaganjem doseže visoke donose. V drugem primeru pa je storilka uporabila drugačno pretvezo. Ženski je zatrjevala, da ima na računu za trgovanje s kriptovalutami že naložen denar, in jo prepričala v postopek, ki je goljufom omogočil dostop do njene naprave.
V petih mesecih nakazala več kot 100.000 evrov
V prvem primeru je neznani storilec oškodovanki lažno predstavljal možnosti donosnega vlaganja denarja. Z obljubami o visokih zaslužkih jo je prepričal, da je od maja do oktobra letos opravljala nakazila na različne bančne račune v tujini.
V tem obdobju je nakazala skupno več kot 100.000 evrov. Policija preiskuje okoliščine goljufije, pri kateri je storilec očitno izkoristil njeno zaupanje v predstavljeno naložbeno priložnost.
Takšne prevare pogosto temeljijo na postopnem pridobivanju zaupanja. Storilci se lahko predstavljajo kot finančni svetovalci, posredniki ali predstavniki investicijskih podjetij. Žrtvam prikazujejo navidezne možnosti zaslužka in jih spodbujajo k nadaljnjim nakazilom, pri čemer je lahko domnevni dobiček prikazan zgolj na lažni spletni platformi.
Prepričali so jo v namestitev aplikacije, nato pa v njenem imenu sklenili kredita
Druga goljufija je potekala po telefonu. Neznana ženska je poklicala oškodovanko in ji povedala, da ima na trgovalnem računu za kriptovalute denarna sredstva. Pod to pretvezo jo je prepričala, da je na svojo napravo namestila aplikacijo za oddaljeni dostop.
Storilka jo je nato usmerjala pri potrjevanju različnih obrazcev. Oškodovanka ni vedela, da se v ozadju izvajajo postopki, ki bodo posegli v njene osebne finance.
Na sumljive aktivnosti na bančnem računu jo je pozneje opozorila banka. Izkazalo se je, da sta bila brez njenega vedenja sklenjena dva kreditna posla v skupni višini skoraj 40.000 evrov, hkrati pa je bil povečan tudi dovoljeni limit na njenem računu.
Primer opozarja na posebno nevarnost aplikacij za oddaljeni dostop. Te so sicer namenjene tudi zakoniti tehnični pomoči, vendar jih goljufi pogosto zlorabljajo, da pridobijo nadzor nad napravami in dostop do občutljivih podatkov. Če žrtev ob tem potrjuje še različne zahteve, lahko storilcem nevede omogoči izvedbo finančnih postopkov.
Banka opazila sumljive aktivnosti
V drugem primeru je imela pomembno vlogo banka, ki je oškodovanko opozorila na neobičajno dogajanje na njenem računu. Šele nato je bilo ugotovljeno, da sta bila sklenjena kreditna posla, za katera ženska ni vedela.
Policisti v obeh primerih nadaljujejo zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin kaznivih dejanj. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. Podatkov o identiteti storilcev oziroma morebitnih osumljencih za zdaj niso objavili.
Primera kažeta, da se finančne goljufije ne končajo nujno pri neposrednem nakazilu denarja. Storilci lahko z zlorabo dostopa do naprave ali spletne banke povzročijo tudi dodatne finančne obveznosti, ki jih oškodovanec odkrije šele ob opozorilu banke ali pregledu računa.
Policija opozarja: Obljube o hitrem zaslužku so lahko past
Policisti ponovno opozarjajo na previdnost pri ponudbah za vlaganje denarja, zlasti kadar neznane osebe obljubljajo visoke in zagotovljene donose brez tveganja. Posebej sumljivi so nepričakovani telefonski klici, v katerih sogovornik zatrjuje, da ima posameznik na nekem trgovalnem računu že denar, do katerega lahko dostopa le z namestitvijo dodatnega programa ali izvedbo določenega postopka.
Pred kakršnim koli vlaganjem je treba preveriti verodostojnost ponudnika in se izogniti odločitvam pod pritiskom. Neznancem nikoli ne smemo omogočiti oddaljenega dostopa do telefona ali računalnika, jim posredovati gesel, bančnih podatkov oziroma varnostnih kod ali potrjevati transakcij, katerih namena ne razumemo.
Kdor posumi, da je postal žrtev goljufije, naj takoj prekine komunikacijo s storilci, obvesti banko in dogodek prijavi policiji. Pomembno je tudi, da shrani sporočila, podatke o nakazilih in drugo dokumentacijo, ki bi lahko pomagala pri preiskavi.
Oba primera sta opozorilo, da lahko navidezno privlačna naložbena ponudba ali obljuba o izplačilu domnevno že zasluženega denarja vodi v hude finančne posledice. Goljufi ne potrebujejo vedno neposrednega dostopa do bančnega računa. Včasih je dovolj, da žrtev prepričajo v nekaj klikov, s katerimi jim sama nevede odpre pot do svojih financ.
Spletno uredništvo Toti Maribor
