Slovensko gospodarstvo je kljub številnim izzivom v zadnjih petih letih doživelo rast in razvoj, kar je povzročilo povečanje bruto domačega proizvoda na prebivalca za več kot tretjino. Kljub temu pa se pojavljajo očitki, da raste tudi javni sektor, ki naj bi porabljal več, kot je potrebno.
Ali so te trditve upravičene?
Povečanje proračuna in primanjkljaj
V letih, ki so sledila epidemiji covida-19, vojni v Ukrajini in katastrofalnim poplavam avgusta 2023, je slovenski proračun doživel številne spremembe. Prihodki so se od leta 2019 povečali za 44,5 odstotka, medtem ko so odhodki narasli za 55,6 odstotka. Leta 2024 so proračunski prihodki znašali 14,6 milijarde evrov, medtem ko so odhodki dosegli 15,4 milijarde evrov, kar je povzročilo primanjkljaj v višini približno 800 milijonov evrov ali 1,19 odstotka BDP.
Fiskalna pravila in poplavni stroški
Fiskalna pravila, ki naj bi omejevala primanjkljaj na 3 odstotke BDP, so bila zaradi pandemije začasno ukinjena. To je omogočilo državi, da je v letih 2020 in 2021 ustvarila primanjkljaj višji od pričakovanega, vendar so se ti stroški znižali z obnovitvijo gospodarske dejavnosti. Leta 2023 so poplave povzročile potrebo po dodatnih sredstvih, kar je še dodatno obremenilo proračun.
Reforma plač v javnem sektorju
Januarja 2025 je začela veljati nova plačna reforma, ki zajema skoraj 194 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Reforma, ki je rezultat dvoletnih pogajanj, bo plače zvišala v šestih obrokih do leta 2028. Medtem se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo, predvsem na področjih, kot so zdravstvo, šolstvo in socialna oskrba.
Povečanje obrambnega proračuna in investicije
Slovenija načrtuje povečanje obrambnega proračuna na 2 odstotka BDP do leta 2030. Poleg tega so se vlaganja v infrastrukturo, kot so ceste in železnice, v opazovanem obdobju močno povečala. Evropska sredstva so pomembno prispevala k financiranju teh projektov, predvsem v okviru svežnja za okrevanje po pandemiji.
Relativna zadolženost države
Čeprav se je absolutna zadolženost države povečala, se je relativna zadolženost glede na BDP znižala na 67 odstotkov. Slovenija je po zadolženosti pod povprečjem EU, kar kaže na relativno stabilen javnofinančni položaj.
