Do referendumskega dneva je ostalo le še devet dni, kampanja pa vstopa v sklepno in politično najobčutljivejšo fazo. Volivci bodo 11. oktobra dobili kar štiri glasovnice, toda opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica po poročanju Dela pri vseh štirih bitkah ne nastopajo enako intenzivno.
Medtem ko so njihovi predsedniki Robert Golob, Matjaž Han in Asta Vrečko skupaj pozvali k »4-krat PROTI«, naj bi se stranke v ozadju osredotočale predvsem na zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, pri treh posvetovalnih referendumih pa več prostora prepuščale civilni družbi. Razlog za razlikovanje je pomemben: samo eden od štirih referendumov lahko neposredno prepreči uveljavitev že sprejetega zakona.
Štirje referendumi, vendar ne štiri enake odločitve
Slovenijo v nedeljo, 11. oktobra, čaka nenavaden referendumski dan. Državna volilna komisija potrjuje, da bodo istočasno izvedeni en zakonodajni in trije posvetovalni referendumi. Volivci bodo odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter odgovarjali na vprašanja o denarni socialni pomoči, volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in obveznem RTV-prispevku.
Razlika med prvo in preostalimi tremi glasovnicami je bistvena. Pri zakonodajnem referendumu volivci odločajo o uveljavitvi zakona, ki ga je državni zbor že sprejel. Za zavrnitev mora proti zakonu glasovati večina tistih, ki veljavno glasujejo, hkrati pa mora biti dosežen tudi zavrnitveni kvorum – proti mora glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Rezultat treh posvetovalnih referendumov pa za državni zbor pravno ni zavezujoč.
Prav ta razlika pomaga razumeti, zakaj se politična teža kampanje ne razporeja enakomerno med vse štiri glasovnice.
Golob, Han in Vrečko vendarle skupaj: »4-krat PROTI«
Predsedniki treh opozicijskih strank so v sklepnem delu kampanje prvič skupaj poslali jasno sporočilo. Robert Golob, Matjaž Han in Asta Vrečko volivce pozivajo, naj na vseh štirih glasovnicah obkrožijo PROTI. Njihove argumentacije se nekoliko razlikujejo, skupno pa jim je nasprotovanje ukrepom sedanje koalicije pod vodstvom Janeza Janše.
Toda skupno politično sporočilo še ne pomeni, da bodo stranke v vse štiri referendumske kampanje vložile enako količino energije.
Delo danes poroča, da opozicijske stranke v predreferendumski kampanji zavzemajo razmeroma pasivno držo in del pobude prepuščajo civilni družbi. Po navedbah časnika naj bi v opoziciji ocenili, da bo na treh posvetovalnih referendumih težje doseči želeni rezultat, zato naj bi več pozornosti namenili zakonodajnemu referendumu o parlamentarni preiskavi. Gre za Delovo poročanje o politični strategiji, ne za formalno skupno odločitev vseh treh strank.
Največji vložek je novela o parlamentarnih preiskavah
Na prvi glasovnici bo vprašanje, ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja. To je edini od štirih referendumov, na katerem lahko rezultat neposredno prepreči uveljavitev sprejetega zakona.
Novela med drugim spreminja pravila glede parlamentarnih preiskav. Po povzetku vsebine zakona parlament ne bi mogel odrediti nove preiskave o isti zadevi, o kateri je bilo že sprejeto končno poročilo. Spreminja se tudi ureditev izločanja članov preiskovalnih komisij in sodnega varstva posameznikov, ki jih parlamentarna preiskava zadeva.
Prav pri tem vprašanju so politična stališča izrazito nasprotna. Zagovorniki sprememb poudarjajo potrebo po drugačni ureditvi parlamentarnih preiskav, nasprotniki pa opozarjajo na vprašanje pravnega varstva posameznikov in na posledice, ki jih lahko javna parlamentarna preiskava povzroči še pred svojim zaključkom.
Za opozicijo je ta referendum zato tudi konkretna zakonodajna bitka: če so izpolnjeni pogoji za zavrnitev, zakon ne začne veljati.
Tri vprašanja, ki lahko močno razdelijo volivce
Preostale tri glasovnice so posvetovalne. Prva sprašuje, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne ljudi brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Zagovorniki takšnega pristopa govorijo o aktiviranju delovno sposobnih prejemnikov pomoči, kritiki pa opozarjajo na položaj socialno ranljivih ljudi in ustavnopravna vprašanja.
Drugo vprašanje se nanaša na lokalne volitve in državljane tretjih držav. Volivci bodo vprašani, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah slovenski državljani in državljani drugih članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Po podatkih, ki jih povzema Delo, je bilo sredi junija približno 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav, ki bi po takratni ureditvi izpolnjevali pogoje za lokalno volilno pravico. Na lokalnih volitvah leta 2022 jih je dejansko glasovalo 7.354.
Tretja posvetovalna glasovnica pa odpira vprašanje RTV-prispevka. Volivci bodo odgovarjali, ali so za ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. Tudi tukaj referendum sam po sebi neposredno ne spreminja načina financiranja RTV Slovenija, saj je njegov rezultat posvetovalen.
Zakaj civilna družba prihaja bolj v ospredje?
Čeprav se vodstva Svobode, SD in Levice javno zavzemajo za glasovanje proti na vseh štirih referendumih, današnje poročanje kaže na zanimivo delitev dela. Pri nekaterih vprašanjih naj bi večji del mobilizacije prevzemali sindikati, nevladne organizacije in drugi deli civilne družbe, stranke pa naj bi svojo politično infrastrukturo bolj usmerjale v referendum, pri katerem je mogoče neposredno zavrniti zakon.
Takšna strategija ima tudi praktično razlago. Pri zakonodajnem referendumu ni dovolj, da med tistimi, ki pridejo na volišče, prevlada glas proti. Potrebno je doseči še zavrnitveni kvorum, zato je mobilizacija volivcev posebej pomembna. Pri posvetovalnih referendumih takšnega učinka ni, saj njihov izid državnega zbora pravno ne zavezuje.
Toda politično so lahko tudi posvetovalni referendumi zelo pomembni. Jasna večina na posameznem vprašanju lahko ustvari politični pritisk na oblast, četudi ji zakon formalno ne nalaga, da mora rezultat prenesti v zakonodajo.
Pozor: še en referendum se pripravlja, vendar ga 11. oktobra ne bo
V sedanji referendumski zgodbi lahko hitro pride do zmede, saj so sindikati v zadnjih tednih zbirali podpise še za drug zakonodajni referendum – o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
Sindikalne centrale so že presegle zahtevanih 40.000 podpisov. Do 23. septembra do 17. ure so jih po njihovih podatkih zbrale 40.960, zbiranje pa se nadaljuje do 5. oktobra. Svoboda, SD in Levica so napovedale sodelovanje tudi v tej kampanji ter podporo sindikatom in civilni družbi.
Ta referendum ni eden od štirih referendumov 11. oktobra. Postopek za njegov razpis poteka ločeno. To razlikovanje je pomembno, ker se v javnosti trenutno hkrati govori o štirih že razpisanih referendumih in še eni referendumski pobudi.
Do glasovanja samo še devet dni
Referendumska kampanja se bo končala v petek, 9. oktobra, opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Glasovanje bo v nedeljo, 11. oktobra, na rednih voliščih potekalo med 7. in 19. uro. Volivci, ki bodo takrat zunaj svojega okraja stalnega prebivališča, lahko ob pravočasni prijavi glasujejo tudi na voliščih omnia.
V zadnjem tednu zato ne bo pomembno samo, kaj bodo govorili Golob, Han, Vrečko, Janša in drugi strankarski voditelji. Pomembno bo tudi, kdo bo dejansko uspel svoje podpornike pripeljati na volišča, predvsem pri zakonodajnem referendumu, kjer je za zavrnitev zakona poleg večine glasov proti potreben še zakonsko določen kvorum.
Za zdaj je očitno vsaj to: navzven opozicijski trojček pošilja enotno sporočilo »4-krat PROTI«, v sami kampanji pa vse štiri glasovnice nimajo enake politične in pravne teže. Prav zato se v sklepnih dneh referendumske bitke pozornost vse bolj premika k vprašanju, kje bodo glavno breme prevzele politične stranke in kje civilna družba.
