V občini Celje beležijo višjo stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi kot drugod po Sloveniji. Leta 2023 je bila ta stopnja 2,6 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, medtem ko je slovensko povprečje 1,9. Kljub temu, da je delež ljudi, ki prejemajo zdravila za visok krvni tlak, na Celjskem blizu slovenskemu povprečju, ki znaša 22,5, so nekatere druge zdravstvene statistike skrb vzbujajoče.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz publikacije “Zdravje v občini 2025” razkrivajo, da je stopnja srčnih kapi v Celju nadpovprečna. Delež prebivalcev s sladkorno boleznijo prav tako presega nacionalno povprečje, saj v Celju znaša 5,7, v Sloveniji pa 5,4. Tudi stopnja hospitalizacij zaradi zlomov kolka pri starejših je blizu slovenskemu povprečju.
Rak in odzivnost na presejalne programe
Število novih primerov raka na Celjskem je bilo v letu 2023 nižje od državnega povprečja, vendar pa je odzivnost prebivalcev na presejalne programe mešana. Program Svit za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesja in danke je dosegel 62,3-odstotno odzivnost, kar je manj od državnega povprečja 65,3-odstotkov. Nasprotno pa je program Zora za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu v Celju dosegel 75,7-odstotno presejanost, kar je nad slovenskim povprečjem.
Drugi zdravstveni indikatorji
Stopnja hospitalizacij zaradi transportnih nezgod je v Celju 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0. Delež uporabnikov pomoči na domu je višji od povprečja, medtem ko je stopnja samomorilnosti v Celju 14 na 100.000 prebivalcev, kar je pod slovenskim povprečjem 18. Stopnja klopnega meningoencefalitisa je prav tako pod povprečjem, saj znaša 3,0 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je v Sloveniji 6,2.
Izboljšanje zdravstvenega stanja v Celju
Kljub izzivom, s katerimi se sooča Celje, obstajajo pozitivni trendi, kot je nadpovprečna udeležba v programu za odkrivanje raka dojk Dora, ki je dosegla 79,2-odstotno presejanost. Lokalni organi in zdravstveni delavci si prizadevajo za nadaljnje izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, zlasti z ozaveščanjem o preventivnih ukrepih in spodbujanjem zdravega načina življenja.
“Podatki kažejo na potrebo po bolj usmerjenih zdravstvenih programih in večji ozaveščenosti prebivalcev o pomenu preventivnih pregledov,” pravi dr. Marko Novak, strokovnjak za javno zdravje.
V prihodnje bo ključnega pomena, da Celje izboljša svoje rezultate na področju preventivnih programov in zdravstvene oskrbe, da bi zmanjšali tveganja za srčne bolezni in druge zdravstvene težave.
Različni dejavniki, kot so življenjski slog, genetika in dostop do zdravstvenih storitev, igrajo ključno vlogo pri zdravju prebivalstva. Celje si prizadeva za boljšo prihodnost svojih prebivalcev z vlaganjem v zdravstvo in zdrav način življenja.
Spletno uredništvo Toti Maribor
