V luči morebitne gospodarske krize so predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) ter Trgovinske zbornice Slovenije oblikovali delovno skupino, ki bo tedensko analizirala in pripravljala ukrepe. Po potrebi se bodo v skupino vključila tudi druga ministrstva, je pojasnila Nahtigal.
Na prvi seji so se že posvetili problematiki energetskih virov. Z ministrom za okolje, podnebje in energijo, Bojanom Kumrom, so razpravljali o ukrepih na področju elektrike, plina in nafte. Nahtigal je poudarila, da so predlogi zakona za konkurenčno ceno električne energije in podaljšana shema za prispevke OVE in SPTE korak v pravo smer.
“Vesela sem, da tako hitro reagiramo v tem času, da se pripravi dobre in učinkovite ukrepe,” je izpostavila Nahtigal.
Problematika naftnih derivatov
Na GZS ugotavljajo, da je trenutni izziv nafta, vključno s kmečko nafto. Nahtigal pričakuje ukrepe v smeri boljših subvencij ali večjih trošarin. Prihodnji sestanek bo namenjen kmetijsko-živilskim podjetjem, kjer bodo ukrepe pripravili v kratkem času.
“Pomembno je, da tiste stvari, ki jih lahko pripravimo še v tej situaciji, ko kriza ni tako huda, dobro zasnujemo in jih potem lahko aktiviramo,” je poudarila Nahtigal.
Glavni ekonomist na GZS, Bojan Ivanc, je pojasnil, da se države na energetskem trgu odzivajo različno. Nekatere znižujejo trošarine, druge DDV, nekatere pa omejujejo marže. Evropska komisija bi lahko preučila dodatne ukrepe, če bi cene nafte bistveno narasle.
“Zelo verjetno bi potem države preverile, kaj še imajo na voljo,” je pojasnil Ivanc.
V nekaterih azijskih državah so se odločili za mehkejše ukrepe, kot so štiriurni delovnik in zmanjšanje hitrosti na avtocestah.
Vpliv geopolitičnih razmer
V kontekstu stopnjevanja konflikta v Iranu je Ivanc opozoril na potencialne tehnične rešitve za izboljšanje situacije v industriji. Glavna nevarnost je uničevanje naftne infrastrukture, medtem ko Iran in Savdska Arabija še naprej ustvarjata visoke dobičke od izvoza nafte.
“Moramo vedeti, da Iran še vedno prosto izvaža svojo nafto in ima visoke zaslužke,” je dejal Ivanc.
Minister Kumer je predstavil izhodišča za interventne ukrepe, ki vključujejo natančnejše zbiranje podatkov o porabi naftnih derivatov ter možnost uvedbe diferencirane cene goriv. Predvideni so ukrepi za zaščito določenih odjemalcev plina in elektrike pred cenovnimi nihanji.
Strategija skladiščenja in varovanja
Na področju plina je predvideno oblikovanje posebnih državnih strateških zalog s skladiščenjem v tujini. Ukrepi vključujejo tudi možnost začasnega odstopa od standardov pri skladiščenju goriv ter okrepljeno varovanje logističnih zmogljivosti.
“Ključno je, da probleme naslovimo dovolj zgodaj, da ne bo treba zapirati poslov, delovnih mest. To je namen teh kriznih ukrepov,” je poudarila Nahtigal.
Spletno uredništvo Toti Maribor
