V Sloveniji se pomanjkanje zdravstvenega osebja še vedno kaže kot ena od ključnih težav sistema, vendar situacija ni povsod enaka. Maribor se je z aktivnim zaposlovanjem tujega kadra uspešno soočil s to težavo, kar jim je omogočilo stabilizacijo razmer.
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je podpisal 16 pogodb z zdravniki iz Balkana in Ukrajine, kar je prispevalo k izboljšanju dostopnosti zdravstvenih storitev v mestu.
Iskanje kadra na Balkanu in v Ukrajini
Direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Jernej Završnik, za maribor24.si pojasnjuje, da so se v Mariboru odločili za proaktiven pristop k reševanju pomanjkanja zdravnikov.
“Zdravnike iščemo predvsem v Bosni, Črni Gori, Makedoniji, Srbiji, delno na Hrvaškem, pa tudi v Ukrajini,” pravi Završnik.
Dodaja, da so pri tem zelo uspešni, saj imajo trenutno podpisanih 16 pogodb z zdravniki iz tujine. Zaenkrat pa ne iščejo zdravnikov izven Evrope.
Zaposlovanje zdravnikov iz tujine je dolgotrajen proces, ki zahteva čas in prilagoditve. Završnik pojasnjuje, da postopek traja približno eno leto. V tem času morajo kandidati opraviti vse potrebne postopke, vključno z učenjem slovenskega jezika in strokovnimi preverjanji. “Samostojnega dela brez opravljenega izpita iz jezika ni,” poudarja Završnik, zato večjih težav pri sporazumevanju s pacienti ni, saj zdravniki pred začetkom samostojnega dela dosežejo ustrezno raven jezika.
Sistematske težave slovenskega zdravstva
Završnik opozarja, da težava ni le v pomanjkanju kadra, temveč tudi v sistemskih problemih. Slovenija zaostaja za Avstrijo, saj nima niti 8.000 aktivnih zdravnikov za dva milijona prebivalcev. Završnik poudarja, da v Avstriji na milijon prebivalcev pride približno 5.500 zdravnikov, medtem ko je v Sloveniji ta številka okoli 4.000. To občutijo predvsem prebivalci ob meji, ki pogosto koristijo zdravstvene storitve v Avstriji.
Eden od nenavadnih izzivov slovenskega zdravstva je po Završnikovem mnenju področje pediatrije. Čeprav ima Slovenija okoli 645 pediatrov, še vedno primanjkuje zdravnikov. Težava ni v številu pediatrov, temveč v njihovi neenakomerni razporeditvi. Završnik izpostavlja, da so v Avstriji pediatrični oddelki bolje organizirani, kar vpliva na dostopnost zdravstvenih storitev.
Maribor kot svetla izjema
Kljub splošni sliki v Sloveniji je stanje v Mariboru precej boljše. Završnik poudarja, da so se v Mariboru aktivno lotili iskanja kadra, zato pomanjkanja zdravnikov ni. Pacienti imajo možnost izbire osebnega zdravnika, otroci pa pediatra. Za primer navaja Ljubljano, kjer okoli 30.000 otrok nima izbranega pediatra. Tudi ambulante za neopredeljene so v Mariboru manj obremenjene kot v drugih delih Slovenije.
Poleg zaposlovanja zdravnikov iz tujine se v Mariboru trudijo tudi z drugimi ukrepi, ki privabljajo tuji kader. “Zdravnikom iz tujine pomagamo tudi tako, da jim zagotovimo stanovanje ter pri vključevanju v okolje,” pojasnjuje Završnik. Maribor je odprto okolje, kjer nove zdravnike iz tujine lepo sprejmejo.
Finančne razlike med Slovenijo in Avstrijo
Završnik opozarja tudi na razlike v financiranju zdravstva med Slovenijo in Avstrijo. Slovenija za zdravstvo nameni približno 6,3 milijarde evrov, Avstrija pa okoli 56 milijard evrov. Na prebivalca je razlika še bolj očitna. Kljub temu Završnik meni, da Slovenija glede na razpoložljiva sredstva še vedno zagotavlja kakovosten zdravstveni sistem.
Na vprašanje, ali lahko pacienti v prihodnje pričakujejo več zdravnikov iz tujine, Završnik odgovarja: “Seveda, potrebe so velike.” Ker domače izobraževanje ne dohaja potreb sistema, bo zaposlovanje zdravnikov iz tujine nujno tudi v prihodnje.
