Maribor bo po osmih letih dobil novega župana ali županjo. Saša Arsenovič se za tretji mandat ni odločil kandidirati, zato se za vodenje drugega največjega slovenskega mesta poteguje deset kandidatov. Njihove predstave o prihodnosti Maribora se razlikujejo, a v ospredje volilne kampanje prihajajo podobna vprašanja: kako urediti promet, zagotoviti dostopnejša stanovanja, privabiti podjetja in nova delovna mesta ter obvladovati občinske finance. Ob tem se odpira tudi vprašanje, ali je bilo v zadnjih letih dovolj pozornosti namenjene mestnim četrtim in krajevnim skupnostim zunaj mestnega središča.
Mariborčanke in Mariborčani bodo na letošnjih lokalnih volitvah izbirali med devetimi kandidati in eno kandidatko. Volitve bodo 15. novembra, v primeru, da nobeden izmed kandidatov ne prejme večine glasov, pa bo potreben še drugi krog.
Odločitev dosedanjega župana Saše Arsenoviča, da po dveh mandatih ne bo ponovno kandidiral, je odprla prostor za drugačno politično razmerje v mestu. Med kandidati so predstavniki parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, dolgoletni mestni svetniki, gospodarstveniki ter posamezniki, ki v lokalno politiko vstopajo iz drugih poklicnih okolij.
V zadnjih dneh so se kandidati predstavili na več soočenjih, med drugim na Televiziji Slovenija, POP TV in v Delovem studiu. Razprave so pokazale, da se večina strinja o potrebi po gospodarskem razvoju, izboljšanju prometnih razmer in vlaganjih v stanovanjsko politiko, precej bolj pa se razlikujejo njihovi predlogi za uresničitev teh ciljev.
Deset kandidatov za vodenje drugega največjega slovenskega mesta
Za županski položaj se potegujejo Andrej Bauman, Aleš Ernecl, Matevž Frangež, Vincenc Gajser, Bor Greiner, Igor Jurišič, Katja Koren, Andrej Matvoz, Matej Vodopivec in Mitja Zgoznik.
Bor Greiner, dolgoletni radijski urednik in novinar, nastopa kot neodvisni kandidat. V kampanji poudarja potrebo po drugačnem načinu vodenja mesta, večji preglednosti občinskega poslovanja in enakomernejšem razvoju vseh mestnih četrti. Med prednostnimi nalogami izpostavlja gospodarstvo, promet in stanovanjsko problematiko.
Matevž Frangež kandidira s podporo Socialnih demokratov, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev. Njegova vizija temelji na gospodarski preobrazbi mesta, novih delovnih mestih, razvoju tehnološkega okolja in dostopnejših stanovanjih. Predlaga tudi ukrepe za oživitev mestnega središča in praznih poslovnih prostorov.
Katja Koren, nekdanja vrhunska smučarka in olimpijska medalistka, je skupna kandidatka SDS, Demokratov, Nove Slovenije in Fokusa. Poudarja povezovanje različnih skupin, dolgoročno načrtovanje razvoja ter pregledno upravljanje občinskih sredstev. Pomemben del njenega programa predstavljajo stanovanjska politika, promet in sodelovanje z gospodarstvom.
Andrej Bauman, ki je že sodeloval pri delu mestnega sveta, nastopa s podporo skupine volivcev. Izpostavlja svoje gospodarske izkušnje, poznavanje občinskega sistema ter potrebo po vlaganjih v šolstvo, zdravstvo, gospodarstvo in stanovanja. Posebno pozornost namenja tudi sistemskemu financiranju občine.
Kaj ponujajo preostali kandidati?
Andrej Matvoz kandidira s podporo Gibanja Svoboda. Med svojimi prednostmi izpostavlja poznavanje delovanja države, javnih financ in gospodarstva. Zavzema se za pregled obstoječih prometnih rešitev, stanovanjski akcijski načrt, razvoj športnih in medgeneracijskih centrov ter bolj učinkovito javno naročanje.
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope predlaga spremembe prometne ureditve, med drugim 90 minut brezplačnega parkiranja v središču mesta. Zavzema se tudi za drugačno ureditev Koroške ceste in ukrepe, ki bi mladim omogočili boljše možnosti za življenje in delo v Mariboru.
Matej Vodopivec, kandidat Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, poudarja predvsem potrebe prebivalcev zunaj mestnega središča. Kot predsednik Mestne četrti Studenci opozarja na pomen vlaganj v lokalne ceste, infrastrukturo in razvoj posameznih območij občine. Podpira tudi visokotehnološka podjetja, ob tem pa izpostavlja pomen obrtnikov in malih podjetij.
Mitja Zgoznik, kandidat stranke Resni.ca, v ospredje postavlja preglednost občinskega poslovanja, odgovorno ravnanje z javnim denarjem in gospodarski razvoj. Zavzema se tudi za ukrepe, s katerimi bi mladim olajšali dostop do stanovanj, med drugim z ugodnejšimi najemninami in posojili.
Aleš Ernecl iz stranke Straža želi povečati vpliv mestnih četrti na odločanje o proračunskih sredstvih. Maribor vidi kot mesto z neizkoriščenimi gospodarskimi možnostmi, zato zagovarja aktivnejše pridobivanje državnega denarja in ustvarjanje pogojev za ostajanje mladih v mestu.
Vincenc Gajser, kandidat Stranke slovenskega naroda, izpostavlja gospodarsko konkurenčnost Maribora, prometno ureditev in drugačno stanovanjsko politiko. Za reševanje prometnih težav predlaga oblikovanje posebne skupine strokovnjakov.
Promet ostaja ena najbolj občutljivih tem
Prometna ureditev Maribora je v zadnjih letih sprožila številne razprave, zlasti zaradi sprememb v mestnem središču, parkirne politike in dostopnosti posameznih območij. Na soočenju Televizije Slovenija se je večina kandidatov strinjala, da bi moralo staro mestno jedro ostati zaprto za običajni motorni promet, vendar so opozorili, da je treba bolje urediti dostop za stanovalce, dostavo in uporabnike javnih storitev.
Matevž Frangež predlaga hitre ukrepe za zmanjšanje prometnih zastojev in začasna parkirišča, med drugim na območju Ljudskega vrta. Katja Koren podpira ohranitev zaprtega mestnega jedra, vendar meni, da bi morali stanovalcem in lastnikom lokalov omogočiti ustreznejši dostop z dovolilnicami.
Igor Jurišič zagovarja drugačno ureditev Koroške ceste in časovno omejeno brezplačno parkiranje v središču mesta. Matej Vodopivec opozarja, da se prometna problematika ne konča v centru, saj so potrebna vlaganja tudi v ceste in infrastrukturo na obrobju občine.
Pomembno vprašanje ostaja tudi javni potniški promet. Kandidati se strinjajo, da mora biti uporaben za vsakodnevne poti, vendar bodo konkretne rešitve zahtevale usklajevanje voznih redov, avtobusnih povezav, parkirnih možnosti in finančnih zmogljivosti občine.
Stanovanja: Kako preprečiti odhajanje mladih?
Dostopnost stanovanj je postala ena osrednjih tem mariborske volilne kampanje. Čeprav so cene nepremičnin v Mariboru praviloma nižje kot v Ljubljani, številni mladi in družine težko pridejo do ustreznega doma, zlasti ob visokih stroških financiranja in omejeni ponudbi dostopnih najemnih stanovanj.
Matevž Frangež zagovarja pospešeno gradnjo javnih najemnih stanovanj in uporabo obstoječih praznih nepremičnin. Podobno Bor Greiner predlaga celovit stanovanjski načrt v sodelovanju z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor.
Andrej Matvoz želi pripraviti stanovanjski akcijski načrt, Katja Koren pa poudarja potrebo po dolgoročnem in finančno vzdržnem načrtovanju. Mitja Zgoznik predlaga ugodnejše najemnine oziroma dostopnejša posojila za mlade, da bi se zmanjšalo njihovo odseljevanje.
Stanovanjska politika je tesno povezana tudi z gospodarskim razvojem. Če mesto ne ponuja ustreznih zaposlitev, dobrih prometnih povezav in kakovostnih javnih storitev, sama gradnja novih stanovanj ne more zagotoviti, da bodo mladi v njem tudi ostali.
Gospodarski razvoj: Od tehnološkega parka do novih investicijskih območij
Skoraj vsi kandidati poudarjajo, da Maribor potrebuje nova podjetja, kakovostna delovna mesta in več zasebnih naložb. Razlikujejo pa se v tem, kakšno vlogo naj pri tem prevzame občina in katere dejavnosti bi bilo treba posebej spodbujati.
Matevž Frangež zagovarja vzpostavitev tehnološkega parka, podporo zagonskim podjetjem in razvoj dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Andrej Bauman vidi priložnosti v strateških gospodarskih conah ob avtocesti, kjer bi lahko izboljšali pogoje za nove investicije.
Katja Koren poudarja sodelovanje z investitorji in učinkovito uporabo evropskih sredstev v prihodnji finančni perspektivi. Igor Jurišič predlaga vzpostavitev investicijske točke, Andrej Matvoz pa je med predlogi predstavil zamisel virtualne tovarne.
Bor Greiner izpostavlja potrebo, da Maribor okrepi položaj regionalnega središča, Matej Vodopivec pa opozarja, da ob visokotehnoloških podjetjih ne smejo biti zapostavljeni obrtniki in manjši podjetniki.
Vsi ti predlogi se bodo morali v prihodnjem mandatu soočiti z istim vprašanjem: koliko lahko občina sama prispeva k ustvarjanju delovnih mest in koliko bo odvisno od državne gospodarske politike, zasebnih vlagateljev ter širših gospodarskih razmer.
Občinski dolg in vprašanje prihodnjih naložb
Posebno pomemben del volilnih soočenj so občinske finance. Maribor se je v zadnjih letih lotil več velikih naložb, pri čemer se je odprlo vprašanje dolgoročne vzdržnosti financiranja in prihodnjih obveznosti mestnega proračuna.
Na soočenju Televizije Slovenija je večina kandidatov ocenila, da zadolževanje samo po sebi ni nujno problematično, če ostaja znotraj zakonskih omejitev in če občina denar namenja projektom, ki prinašajo dolgoročne koristi.
Frangež poudarja vlaganja, ki bodo v prihodnosti ustvarjala gospodarske in družbene učinke. Koren opozarja, da ne bi smeli ustavljati projektov, ki izboljšujejo vsakdanje življenje prebivalcev. Matvoz vidi možnosti za prihranke tudi pri javnem naročanju, Bauman pa opozarja na vprašanje sistemskega financiranja občine.
Greiner medtem zahteva večjo preglednost porabe javnega denarja in nadzor nad občinskimi finančnimi tokovi. Zgoznik prav tako izpostavlja odgovornost pri upravljanju proračuna in preprečevanje nepravilnosti.
Prihodnji župan ali županja bo moral poleg novih projektov zagotoviti tudi financiranje obstoječih javnih storitev, vzdrževanja infrastrukture in že prevzetih obveznosti. Zato bo pomembno, kako bodo predvolilne obljube usklajene z dejanskimi finančnimi možnostmi mesta.
Maribor niso samo Glavni trg in prenovljene ulice
Eno vprašanj, ki povezuje več kandidatov, je razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. V Mariboru se že dalj časa pojavljajo opozorila, da so bile nekatere naložbe osredotočene predvsem na mestno središče, medtem ko prebivalci drugih območij opozarjajo na dotrajane ceste, pločnike, javne površine in drugo infrastrukturo.
Bor Greiner je že ob predstavitvi kandidature poudaril, da Maribor niso zgolj Glavni trg in prenovljene ulice, temveč tudi stanovanjske soseske, igrišča, bloki ter mestne četrti, v katerih prebivalci pričakujejo ustrezno raven javnih storitev.
Podobno Matej Vodopivec zagovarja večjo pozornost potrebam posameznih mestnih četrti. Aleš Ernecl predlaga tudi večjo samostojnost lokalnih skupnosti pri odločanju o porabi proračunskega denarja.
Vprašanje enakomernega razvoja je pomembno tudi za prometno politiko, šolsko infrastrukturo, športne površine in dostop do javnega prevoza. Prihodnje mestno vodstvo bo moralo določiti, kako razporediti omejena sredstva med središče mesta in druga območja občine.
Konec Arsenovičevega obdobja odpira novo poglavje
Saša Arsenovič je Maribor vodil dva mandata, v katerih so se v mestu izvajale številne prenove javnih površin in infrastrukture. Njegovo obdobje so zaznamovale tudi razprave o prometnih spremembah, načinu vodenja občine, finančnih obveznostih in odnosu do posameznih mestnih četrti.
Ker se za nov mandat ne poteguje, se volilna tekma ne vrti okoli vprašanja njegove ponovne izvolitve, temveč okoli različnih predstav o tem, katere projekte nadaljevati, katere prilagoditi in katerim področjem dati prednost.
Nekateri kandidati poudarjajo potrebo po spremembi načina upravljanja mesta, drugi zagovarjajo nadaljevanje razvojnih projektov z drugačnimi poudarki. Med njimi so tudi kandidati, ki so v preteklosti že sodelovali pri odločanju v mestnem svetu, zato se razprava dotika tako dosedanjega dela občine kot njihovih prihodnjih načrtov.
Ob tem bodo volivci odločali tudi o sestavi 45-članskega mestnega sveta. Za sedeže se poteguje 17 strank in list, kar pomeni, da bo za izvajanje prihodnjega županskega programa pomembno tudi sodelovanje različnih političnih skupin.
Volivci bodo odločali med različnimi potmi razvoja
Mariborska volilna kampanja je pokazala, da se kandidati v veliki meri strinjajo o glavnih težavah mesta. Dostopna stanovanja, urejen promet, gospodarski razvoj, pregledne občinske finance in enakomernejša vlaganja so teme, ki jih izpostavljajo predstavniki različnih političnih usmeritev.
Razlike se pokažejo predvsem pri predlaganih rešitvah, načinu financiranja in vlogi občine. Nekateri večji poudarek namenjajo gospodarskim investicijam in ustvarjanju delovnih mest, drugi stanovanjski politiki, prometnim spremembam, razvoju mestnih četrti ali preglednejšemu upravljanju.
Odločitev volivcev bo zato vplivala ne le na to, kdo bo naslednja štiri leta vodil Maribor, temveč tudi na prednostne naloge mestne politike. Pri tem bo treba predvolilne programe prenesti v konkretne projekte, jih finančno ovrednotiti in zanje pridobiti podporo mestnega sveta.
Maribor bo po osmih letih dobil novo vodstvo. Kdo bo prevzel županski položaj, bodo odločili volivci, izzivi, ki čakajo prihodnjega župana ali županjo, pa so že jasno izrisani: stanovanja, promet, gospodarstvo, mestne četrti in občinske finance.
Spletno uredništvo Toti Maribor
