Pred začetkom volilnega molka je jasno predvsem eno: letošnje parlamentarne volitve bodo po vsej verjetnosti ene najbolj nepredvidljivih v zadnjih letih. Kot poroča Dnevnik, so razlike med političnimi strankami majhne, premiki v podpori pa so se v zadnjih mesecih večkrat zgodili tudi v zadnjem trenutku, kar pomeni, da jasnega zmagovalca pred nedeljo praktično ni mogoče zanesljivo napovedati.
Prav ta nepredvidljivost je rdeča nit razmislekov številnih političnih analitikov, novinarjev in komentatorjev, ki jih je Dnevnik povprašal, kaj bi jih na volilni večer najbolj presenetilo. Njihovi odgovori razkrivajo predvsem eno: presenečenj ne bo malo – vprašanje je le, kakšna.
Ena ključnih neznank ostaja vpliv zadnjih dogodkov v kampanji, predvsem afere s prikritimi posnetki in očitki o vmešavanju tujih obveščevalnih struktur. Po oceni več sogovornikov prav ta afera lahko pomembno vpliva na razpoloženje volivcev, predvsem pa na volilno udeležbo. Ta pa bo, kot poudarjajo, eden ključnih dejavnikov, ki bo odločil o končnem rezultatu.
Če bodo razlike med največjimi strankami ostale minimalne, lahko prav mobilizacija volivcev v zadnjih dneh odloči zmagovalca. Ob tem številni opozarjajo, da bi bilo presenečenje že to, če bi volilni večer ponudil jasen odgovor o tem, kdo bo oblikoval prihodnjo vlado.
Kot izpostavlja novinarka RTV Tanja Starič, bi bilo veliko presenečenje, če bi katera od manjših strank prehitela trenutno vodilni politični opciji, hkrati pa opozarja, da lahko prav ekstremno visoka ali nizka volilna udeležba bistveno premeša karte. Volitve namreč pogosto pokažejo drugačno sliko od javnomnenjskih anket, ki so zgolj približek dejanskega razpoloženja.
Podobno meni tudi politični komentator Dejan Steinbuch, ki poudarja, da lahko že manjši dejavniki – od vremena do aktualnih afer – povzročijo precejšnja odstopanja od napovedi. Po njegovih besedah ni izključeno niti, da bi se razmerja med strankami bistveno razlikovala od tistih, ki jih trenutno kažejo ankete, pri čemer ostaja odprto tudi vprašanje, koliko strank se bo dejansko uvrstilo v parlament.
Ena od posebnosti letošnjih volitev je tudi razdrobljenost političnega prostora. Razlike med strankami, ki se gibljejo okoli praga za vstop v državni zbor, so majhne, kar pomeni, da lahko že majhen premik odloči, kdo bo ostal zunaj parlamenta in kdo bo postal del prihodnje koalicijske matematike.
Publicist Luka Lisjak Gabrijelčič ob tem izpostavlja, da bi bilo presenečenje že večja razlika med prvima dvema strankama, saj pričakuje tesen rezultat. Še bolj odprto pa ostaja vprašanje, ali bo mogoče že v nedeljo jasno določiti politični blok, ki bo imel realno možnost sestaviti vlado.
A poleg številk in odstotkov letošnje volitve zaznamuje še nekaj drugega – vprašanje politične kulture po volitvah. Kot opozarja urednica Nataša Briški, bo zanimivo spremljati tudi, kako bodo politični akterji sprejeli rezultat. Bo prevladal “športen” odnos ali pa bodo v ospredje znova stopile razlage o zarotah in nepravilnostih?
Prav to vprašanje presega samo volilno matematiko. Gre za vprašanje stabilnosti političnega prostora v času, ko so razlike med strankami majhne, napetosti pa velike.
Ob tem nekateri komentatorji opozarjajo tudi na širši kontekst. Vlado Miheljak izpostavlja možnost, da bi morebitni škandal, povezan s prisluhi, ostal brez vpliva na volilni rezultat. Tak scenarij bi po njegovem mnenju pomenil, da volilno telo postaja vse bolj imuno na afere in zunanje vplive – kar odpira dodatna vprašanja o občutljivosti demokratičnega prostora.
Na koncu se tako večina sogovornikov strinja v enem: letošnje volitve bodo odločene na robu. Razlike bodo majhne, scenariji odprti, končni razplet pa bo v veliki meri odvisen od tega, kdo bo v nedeljo dejansko prišel na volišča.
In prav v tem je bistvo letošnjega volilnega trenutka. Ne le v tem, kdo bo zmagal, temveč v tem, kako tesna bo ta zmaga – in kako dolgo bomo na odgovor sploh čakali.
Spletno uredništvo Toti Maribor
