Nekdanji dolgoletni župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, ki je bil zaradi oškodovanja upnikov občinskega podjetja Pindža pravnomočno obsojen na leto in dva meseca zapora, še vedno čaka na razplet postopkov glede načina prestajanja kazni. Višje sodišče v Mariboru je o njegovi najnovejši pritožbi že odločilo, vendar vsebina sklepa ob zadnjem uradnem pojasnilu še ni bila javno razkrita. Šlihthuber si namreč prizadeva, da bi mu zaporno kazen nadomestili z milejšo obliko izvršitve.
Sodni postopki, povezani z nekdanjim županom Gornjih Petrovcev Francem Šlihthubrom, se nadaljujejo tudi več kot leto dni po pravnomočni obsodbi. Čeprav je bil zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov obsojen na 14 mesecev zapora, je njegov zagovornik ponovno poskušal doseči, da bi kazen prestajal na alternativni način.
Okrožno sodišče v Murski Soboti je sredi avgusta letos njegov predlog za nadomestitev zaporne kazni že drugič zavrnilo. Šlihthuber se s takšno odločitvijo ni strinjal, zato je njegov zagovornik v začetku septembra vložil pritožbo na Višje sodišče v Mariboru.
Kot je 26. oktobra poročal Vestnik, je predsednik mariborskega višjega sodišča Branko Reisman potrdil, da je sodišče druge stopnje odločilo 7. oktobra. Sodni spis je bil skupaj z odločbo prvostopenjskemu sodišču vrnjen 19. oktobra, vendar vsebina odločitve takrat še ni bila razkrita, ker sklep ni bil vročen obsojencu.
Zaradi poslovanja občinskega podjetja obsojen na zapor
Šlihthubrova obsodba je povezana s poslovanjem nekdanjega občinskega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža. Sodišče je ugotovilo, da so bili v času finančnih težav podjetja nekateri upniki prednostno poplačani, drugi pa so zaradi takšnega ravnanja ostali brez poplačila.
Po ugotovitvah iz kazenskega postopka je Šlihthuber med letoma 2010 in 2017 sodeloval pri odločitvah, s katerimi so bile obveznosti podjetja poravnane v korist izbranih upnikov. Podjetje je imelo že od leta 2010 blokiran transakcijski račun, plačila pa so se izvajala tudi prek asignacijskih pogodb.
Sodišče je presodilo, da je takšno ravnanje pomenilo kaznivo dejanje oškodovanja upnikov. Šlihthubru je izreklo kazen enega leta in dveh mesecev zapora, nekdanjemu direktorju podjetja Štefanu Kuharju pa prav tako 14 mesecev zapora, vendar z možnostjo izvršitve kazni z delom v splošno korist.
Po podatkih, ki jih je ob objavi sodnih odločb navedel Vestnik, je bil v postopku priznan tudi premoženjskopravni zahtevek Eko sklada v višini približno 410.000 evrov. Oba obsojenca sta bila zavezana k poravnavi tega zneska.
Želel je vikend zapor ali delo v splošno korist
Šlihthuber je po pravnomočnosti obsodbe poskušal doseči drugačen način prestajanja kazni. Med možnostmi, ki jih omogoča kazenska zakonodaja pod določenimi pogoji, sta delo v splošno korist in tako imenovani vikend zapor.
Pri delu v splošno korist se zaporna kazen pod zakonsko določenimi pogoji nadomesti z opravljanjem določenega števila ur dela, pri vikend zaporu pa obsojenec del kazni prestaja v zavodu, preostali čas pa lahko pod predpisanimi pogoji ostaja doma in opravlja svoje obveznosti.
Sodišče njegovemu prvemu predlogu ni ugodilo. Pozneje je zagovornik vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar je vrhovno sodišče aprila letos ni sprejelo. Po tej odločitvi je Šlihthuber ponovno zaprosil za alternativno prestajanje zaporne kazni, o čemer je avgusta odločalo murskosoboško okrožno sodišče.
Ker je bil predlog zavrnjen, je sledila nova pritožba. O njej je zdaj odločilo mariborsko višje sodišče, vendar je treba za dokončno javno potrditev izida počakati na razkritje vsebine sklepa.
Občino je vodil več kot tri desetletja
Franc Šlihthuber je bil eden najdlje delujočih slovenskih županov. Občino Gornji Petrovci je vodil skoraj 31 let, od njene ustanovitve sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Njegovo dolgoletno županovanje se je končalo po pravnomočni obsodbi na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.
Zakon o lokalni samoupravi namreč določa prenehanje županskega mandata v primeru takšne pravnomočne obsodbe. Občina je zato morala urediti nadaljnje vodenje in izpeljati nadomestne volitve.
Januarja 2026 so prebivalci Gornjih Petrovcev za novega župana izvolili Milana Horvata. To pomeni, da morebitni začetek prestajanja kazni za Šlihthubra ne bi povzročil nove izpraznitve županskega mesta, saj nekdanji župan funkcije ne opravlja več.
Kaj sledi odločitvi višjega sodišča?
Po zadnjem uradno objavljenem pojasnilu je višje sodišče odločitev že sprejelo, vendar je moralo prvostopenjsko sodišče poskrbeti še za njeno vročitev. Predsednik višjega sodišča Branko Reisman je ob tem pojasnil, da zoper sklep višjega sodišča ni pritožbe.
Če bo potrjena zavrnitev predloga za alternativno prestajanje kazni in ne bo drugih pravnih ovir za izvršitev, bo lahko sledil postopek poziva na prestajanje zaporne kazni. Natančen datum nastopa kazni pa ni javno potrjen.
Šlihthuberjeva pravnomočna obsodba zaradi oškodovanja upnikov ostaja nespremenjena. Zadnji sodni postopek se nanaša izključno na vprašanje, kako bo izrečena kazen izvršena.
Višje sodišče je torej o pritožbi odločilo, vendar bo za dokončen odgovor, ali je nekdanjemu županu uspelo doseči alternativno prestajanje kazni, potrebna uradna potrditev vsebine sklepa. Do takrat ostaja potrjeno, da je bil Šlihthuber pravnomočno obsojen na 14 mesecev zapora, ne pa tudi, da je bil njegov zadnji poskus spremembe načina prestajanja kazni dokončno neuspešen.
Spletno uredništvo Toti Maribor
